Škoda Enyaq Coupe RS iV

Četudi je od obvestila, da Čehi kuhajo še malce bolj nabrito verzijo Enyaqa Coupe RS, ki si ga lahko v miru prečitate TUKAJ, minilo že dobrega pol leta, smo mi v goste prejeli model z oznako »modelno leto 2023« oziroma izvedenko v poslavljanju iz salonov. Zdaj že »stari« Enyaq Coupe torej še ne pospeši tako hitro do stotice kot nadgrajena različica (6,5 s namesto 5,5 s) in na merilnih valjih še ne opravi dodatnih 25 kilometrov avtonomije, vendar to ne pomeni, da je zato manj zabaven ali bog ne daj, manj mikaven za nakup. Pri Čehih je RS vedno predstavljal vrh ponudbe in zvrhano mero asfaltne dinamike, konec koncev izhaja iz reli divizije, zato smo sila radovedno sedli v električnega kupejevskega križanca in pričeli z degustacijo.

Spodobi se in pravično je, da spesnim nekaj uverture tudi za dinamično oblikovanega čeha. Ta je pravzaprav zgolj oblikovno spremenjen derivat klasičnega Enyaqa, pri čemer so morali inženirji uporabiti nekaj iznajdljivosti, da zaradi kupejevske podobe avtomobil ne krši prostorskih zapovedi znamke. Stanjšali so zadnje steklo in odstranili senčilo, ki običajno spremlja panoramsko streho, ter na ta račun pridobili nekaj milimetrov višine. Vam bo zaradi tega bolj vroče? Ne, saj je steklo dodatno obdelano in uspešno odbija sončno svetlobo, lahko pa vam postane gorko ob urnem speljevanju. Še preden se preselimo na asfalt, preverimo upoštevanje Škodinih dogmatičnih pravil glede uporabe volumna.

Katalog razkriva, da je prtljažnik le za malenkost manjši in ga je v primerjavi z običajnim Enyqaom 15 litrov manj (570 litrov namesto 585). Prav tako je prostornost za glave potnikov na zadnji klopi – kot že omenjeno – presenetljivo neokrnjena, saj kupejevsko padajoča strešna linija zahvaljujoč serijski panoramski stekleni strehi nima večjega vpliva. Pilot in kopilot češke RS e-puščice sprememb zaradi kupejevske oblike torej sploh ne bosta občutila. Ergonomija je dobra, arhitektura znana, RS paket pa prinaša veliko žlico dinamike z dobrimi športnimi sedeži na čelu. Slednji zaradi doplačila za športno-eleganten paket RS Suite temeljijo na perforiranem usnju s srebrnimi okrasnimi šivi, enaka kombinacija pa se bohoti tudi preko armaturne plošče, ki so jih mestoma dodani dekorativni elementi v videzu karbona. Čedna reč.

Temu dodajmo še 21-palčna platišča za doplačilo in všečno modro karoserijsko barvo ter na koncu ocenjevanja obkljukajmo RS videz. Kaj pa pogon? Je vreden Škodine športne oznake Rally Sport, ki izhaja iz 1970-ih? Odgovor je pritrdilen, vendar le ko avtomobil postavite v dolgo ravnino in pohodite stopalko za plin, malce mlačni občutki pa se pojavijo med zavoji, ko v ospredje stopi Enyaqova masa in k sreči ne povem togo podvozje. Bo že držalo, da so šprinterji v atletiki drugače in bolj »gruštno« grajeni kot tekači na dolge proge, zakaj bi torej bilo pri avtomobilih drugače? Enyaq Coupe RS kljub agresivnemu videzu zaradi dobrih dveh ton in 300 kilogramov pač ni agility prvak in to mu ne smete zameriti.

Njegova zmogljivost je v modelnem letu 2024 višja za 40 KM, kar pomeni, da je še urnejši – vendar spet skoraj zagotovo le na ravnini. Enyaq Coupe, je tako kot njegov klasični brat dvojček, uporaben in udoben električni avtomobil, ki nerad hiti skozi zavoje. Seveda si lahko nekaj hitrih vseeno privoščite, vendar je zgodba v Octavii RS, ki je postavljena bistveno nižje in je bistveno vitkejša, popolnoma drugačna.

Poraba? Masa in gabariti vplivajo na energijo, ki jo dinamično zastavljeni čeh za svoje premikanje zahteva. Na normnem krogu sem ob zimskih razmerah nameril 21 kWh na sto kilometrov, medtem ko je avtocesta zahtevala še tri kilovatne ure več. Kaj to pomeni v avtonomiji? 77 kWh neto zajetna električna špajza bo omogočila med 330 in 400 kilometri brez kabla, v ugodnejših meteoroloških razmerah še nekaj več, tovarniško obljubljenih cifer pa ne gre iskati tudi z nedeljsko vožnjo.

Pri Enyaqu Coupe RS kupci torej doplačate predvsem zunanji in notranji športni videz, pri čemer so inženirji poskrbeli za ohranitev uporabnosti oziroma prostornosti klasičnega ne-kupejevskega modela. Tistih nekaj konjev več pod motornim pokrovom, tudi v primeru nadgrajene in še bolj navite različice, pa najverjetneje ne bo odtehtalo skoraj 74 tisočakov, kolikor jih uvoznik za testni voz zahteva. Električarji niso poceni, tisti športno naravnani pa še manj.

4 kulske

Fotrov kotiček

Do Škodine dirkaške oznake vRS ali RS, ki ima tisti »v« na nekaterih trgih dodan zgolj zaradi pričkanja s Fordom, gojim precej spoštovanja – in pričakovanja. Enyaq Coupe RS je všečen voz, vendar mu zgolj športna RS oblačila ne bodo nadoknadila okornosti v resnejših asfaltnih manevrih. Drži pa tudi, da tehnološko podobno opremljen in precej bolj konservativno oblikovan Enyaq ni bistveno bolj ugoden, zato se ob zadostnih financah spodobi doplačati nekaj, kar vam popestri stresni vsakdan, četudi bo to mirna in udobna vožnja v dirkaško oblikovanem električnem križancu.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Videz. To je glavni adut RS-a in zagotovo obrača poglede mimoidočih.
+ Opremljenost. Ta je serijsko precej izdatna, uvoznik pa je dodal še praktično vse kar se dodati da.
+ Iznajdljivost inženirjev, da so ohranili prostornost zadnje klopi in nahrbtnika.
+ Udobje. Morda en redkih RS modelov, kjer komoditeta na račun dinamike ne trpi prav nič.
+ Poraba je lahko v mestu in ob nežnih manevrih blizu 16 kWh/100km.
+ Kupejevska linija. Doda nekaj več k izgledu in to v dobi Instagrama šteje bolj kot kadarkoli prej.

GRAJAMO:
– Morda bi bila oznaka RS Line bolj pravilna, četudi gre za najbolj zmogljiv RS model v ponudbi.
– Cena. Vem, je konkurenčna, pa vendar visoka.

Tehnični podatki: