AvtomobiliTesti

Opel Mokka 1.2 Turbo GS Line

Iz grdega račka v prečudovitega laboda.

Ljudje velikokrat pravijo, da je za lepoto potrebno potrpeti in prav to se je zgodilo z Opel Mokko, ki je se je iz povprečnega grdega račka prelevila v privlačnega laboda, pripravljenega na osvajanje novih kupcev. Če je nekoč Mokka veljala za nezanimiv avtomobil, namenjen neodločnim, so z novo drugo generacijo začrtali resne cilje in vnovično vrnitev nemške znamke na seznam zanimivih avtomobilov.

Torej nova generacija Mokke riše sveže smernice podjetja, ki je sicer sličen oblikovalski jezik že namenilo ostalima dvema križancema Crossland in Grandland, vendar nobeden od njiju ni imel prave vizije že od samega prihoda. Opel se s prihodom nove Mokke zdi kot prerojen, a velika zahvala gre v resnici novemu lastništvu Stellantis, pod okriljem katerega sta tudi Citroën in Peugeot, ki sta igrala pomembno vlogo pri nastanku prikupne manekenke Mokka. V zasnovi gre namreč za enako CMP platformo, kot jo uporabljata 2008 in C4, vendar se je Oplov oblikovalski oddelek lotil precej drugačnega, celo drznega pristopa, ki uvaja novo identiteto tako samem avtomobilu, kot celotni znamki.

Za razliko od povprečne predhodnice z monotonim oblikovanjem, uporabnimi lastnostmi in sorazmerno dostopno ceno, je nova Mokka vse prej navedeno obrnila na glavo ter vkorakala s fantastičnim videzom, ki vse ostale vrednote postavlja na sekundarno mesto. Svoje zaobljene dolgočasne linije je nadomestilo odrezavo oblikovanje z impozantnim podaljšanim pokrovom motorja, nekoliko nazaj pomaknjeno kabino in črnim zadnjim stebričkom, kar daje vtis skoraj kupejevskega videza, ki nas popelje v dobre stare čase kraljevanja modelov, kot sta denimo Manta ali Ascona. Vsekakor pa ne gre spregledati značilne sprednje črne maske Vizor, povezane z dvema LED žarometoma, ki na sredini skriva skoraj neopazen Oplov logotip, kot bi se ga nekako sramovali. No ja, morda pa gre le za marketinško potezo, čim več nepoznavalcev pritegniti z mamljivim oblikovanjem, kar jim glede na obračanje glav mimoidočih, več kot uspeva.

Da Mokka daje prednost videzu pred uporabnostjo je jasno že iz dimenzijskega vidika, saj se je v primerjavi s starim modelom, v vseh pogledih (razen v širino), občutno skrčila, kar je posredno močno vlivalo na udobje notranjosti in volumen prtljažnega prostora. Nova Mokka bo še vedno zadovoljila potrebe manjše družine, a na zadnji klopi ne bodo več uživali visoko raščeni potniki, na pot pa bomo lahko odpeljali le 350 litrov prtljage – s to številko Mokka precej nazaduje za konkurenti. Kljub slabšem pokrivanju segmenta uporabnosti se Mokka odkupi s številnimi ostalimi prednostmi, kajti ob vsaki drastični preobrazbi je pač potrebno skleniti nekaj kompromisov.

Njen največji pozitivni kompromis se skriva pri vozni izkušnji, saj v enem paketu združuje veliko lastnosti, prej težko asociiranih z znamko Opel. Če njena bratranca Peugeot 2008 in Citroën C4 prisegata na lagodno udobje, konkurenčna Ford Puma pa prisega na športno dinamiko, je inženirjem iz Russelsheima uspelo izdelati idealno sredino med tema dvema bregovoma. Mokka se pelje izredno kakovostno, za volanom deluje zelo čvrsto, daje občutek zaupanja in bo brez dvoma poskrbela za kakšen nasmešek na obrazu. Še vedno gre v osnovi za precej mestno naravnanega malega križanca, kajti pogonska paleta vključuje tudi urbanim okoljem prijaznejšo električno gnano različico, a tudi na daljša potovanja se odpravi zelo suvereno.

Testne Mokke opremljene s fotogeničnim GS Line športnim paketom – žal le s kozmetičnimi popravki – pa niso poganjali elektroni, temveč klasičen 1,2-litrski trivaljni turbobencinski motor s 96-kilovati (130 KM) moči, v sodelovanju z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Gre za odličen sklop, ki deluje zelo homogeno, povrne razmeroma nizko porabo (na testu kljub moji težki nogi le 6,9 litrov) in v okolje ne izpusti ogromno ogljikovega dioksida. Edina opažena slabost je nekoliko zakasnela odzivnost menjalnika ob hitrem pospeševanju, saj potrebuje nekaj časa, da najde nižjo prestavo, sledi pa neprijeten sunek v sedež.

Naj vas moje pikolovsko pritoževanje ne odvrne od razmisleka o nakupu nove Mokke, saj se njena največja zanimivost, privlačen in moderen videz, nadaljuje tudi v svetovno zastavljeni notranjosti, kjer na armaturni plošči dominirata dva zaslona, povezana v enoten voznikov kokpit. Za razliko od natrpanega okolja sorodnega Peugeota 2008, Mokka prisega na preprosto eleganco, z jasno razporeditvijo funkcij in pohvalno ločenim upravljanjem klimatske naprave s fizičnimi gumbi ter tipkami hitrih povezav informacijskega sistema. Lahko bi rekli, da je ambient zelo nemško logično razporejen in omogoča enostavno upravljanje vsem generacijam kupcev.

Ne smemo pozabiti, da se za vsem tem skrivajo številni standardni tehnološki bonbončki, od pričakovane samodejne klimatske naprave, parkirnih senzorjev, vzvratne kamere s čisto sliko, do tempomata s prepoznavanjem hitrosti, sistema za zaviranje v sili in ohranjevalnika smeri vožnje. Sicer so mnoge opcije, kot je so aktivni tempomat, aktivno ohranjanje voznega pasu in še in še, na voljo z doplačilom, kar občutno dvigne končno ceno avtomobila.

Če pod vsem zgornjim potegnemo neko črto, lahko zelo pohvalimo Oplove snovalce in navsezadnje francoske “starše” pri razvoju ter izdelavi zelo korektnega avtomobila, ki se z novo osebnostjo naposled odmika od monotonega povprečja, ki je daljše obdobje pestilo nekdaj pomembno nemško znamko. Če bodo tako nadaljevali, se nam v prihodnje obeta še več pravcatih modelov, kot je nova Mokka.

Žiga Kolman
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Videz. Generacijski preskok je prinesel ogromno svežine z odličnim novimi oblikovnimi smernicami.
+ Vozna dinamika. Opel se z novo Mokko vrača na prava pota z avtomobilom, ki prinaša več zabave za volanom.
+ Notranji ambient. V primerjavi s starim modelom so storili velik korak naprej in pripravili digitalizirano kabino, ki lahko konkurira tudi avtomobilom višjega ranga.
+ Motorji. Bencinski motor pod pokrovom testnega vozila je izredno prožen, odlična pa je tudi možnost izbire dizelskega motorja za lovce dolgih razdalj in električne različice za modernejše kupce.

GRAJAMO:
– Prostornost je žal zaradi novega oblikovanja močno nastradala in ne ponuja več enakega nivoja uporabnosti.
– Samodejni menjalnik je na momente oziroma pri nenadnem pospeševanju precej neodločen.

Mere dolžina/širina/višina (mm) 4.151 / 1.791 / 1.534
Medosna razdalja (mm) 2.557
Prostornina prtljažnika (l) 350 / 1.105
Masa (kg) 1.253
Agregat Turbobencinski, 3-valjni, vrstni
Delovna prostornina (ccm) 1.199
Največja moč 96 kW (130 KM)
Največji navor 230 Nm pri 1.750 vrtljajih
Največja hitrost (km/h) 200
Pospešek 0 – 100 km/h (s) 9,2
Posoda za gorivo (l) 44
Poraba po EU normah (l/100 km) 5,9
Poraba goriva na testu (l/100 km) 6,9
Emisije CO2 (g/km) 133
Cena osnovnega modela (v EUR) 18.990
Cena testnega modela (v EUR) 25.970
Uvoznik WAE S d.o.o.
Spletna stran www.opel.si

Povezani članki

3 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to top button