
Corsa je še en nostalgični voz, ki kar kliče po evergreen časih, predvsem tistih brez mobitelov in brez socialnih omrežij v 1990-ih in ob prelomu tisočletja. Takrat smo kot najstniki s puhastimi dlačicami pod nosom in s pregovorno slovensko fovšijo občudovali mladce, ki so se (ali pa njegovi roditelji) finančno stegnili in si omislili ta čeden mini avtomobil iz Rüsselsheima na Majni. V takratnih Corsinih zlatih cajtih jo je bilo moč opaziti na vsakem koraku slovenskih ulic, zato podatek, da je Oplova kompaktnica v letu 1998 ob svoji drugi generaciji osvojila titulo najbolje prodajanega avtomobila na planetu, pravzaprav ne preseneča. Tistega leta so oddali ključe 910.839 primerkov na kar štirih kontinentih, kar podkrepi njen globalen vpliv. Influencerski, da bo razumljivo vsem letnikom 2000 ali več.
Danes, dobro četrtletje kasneje svet pretresajo takšne in drugačne krize, elektrifikacija osebnih vozil pa je vlogo dolgoletnih glavnih igralcev v avtomobilski industriji obrnila na glavo. Corsa pri tem drži pokončno držo, saj je lani osvojila že četrto zaporedno plaketo najbolj prodajanega vozila v svojem segmentu – na tekmovalni nemški grudi. Statistiko sem vam navrgel zgolj zato, ker sem med druženjem z nedavno medgeneracjsko prenovljeno Opelico poslušal opazke neukih Janezov in Špel v smislu »ali Corso sploh še izdelujejo?«. Seveda da izdelujejo, pa še kako!
Če za trenutek ali dva zopet zajadram v romantične čase ob prehodu v novo tisočletje, vam povem, da je svoj čas Corsa veljala za vstopni model v nemške vozniške vode. Če je domač hranilnik omogočil kaj več od znamk iz bivše Juge, je bila na seznamu med prvimi prav Corsa. Ko je moja mama naokoli gnala socialistično kremnega Yuga 45, je njena poslovodkinja mimo paradirala v Corsi prve generacije. V letu 1999 predstavljena Corsa C oziroma njen tretji rod je bil za naše najstniške razmere pojem estetike in kvalitete, a od vseh mi je najbolj v spominu ostala četrta generacija. Ko sem ob koncih tedna svoje prve tolarje in kmalu zatem še evre nabiral s pladnjem v roki v znani ljubljanski kavarni, se je s povsem novo srebrno Corso D (t.j. četrto generacijo) na svoj prav tako študentski šiht pripeljala Maruša, prikupno zmeden deklič iz Litije, ki je svoj avtomobil po mnenju njenih vzgojiteljev potrebovala zaradi »bluzenja« po prostorih Ekonomske fakultete. Ko sem sam zbral prvih lastnih nekaj sto evrov viška za močno načeto Škodo Felicio, je ona svoj babji trop naokoli prevažala z »ganz novo« nemško štirikolesno zvezdo. In dekline se na cestno-prometna pravila ter vihtenje volana niso pretirano ozirala, veliko več pozornosti so namenile svojemu videzu. Narobe svet, a tako je pač bilo.
Enako lahko zapišem tudi za današnje razmere, saj je Opel Corsa često in zmotno spregledan voz slovenskih kupcev. Poglejmo zakaj. Za začetek ohranja svoj glavni adut – dinamičen in všečen videz ob medgeneracijski pomladitvi v svoji šesti generaciji. Če izberete dvobarvno »black & white« kombinacijo s kontrastno streho kot naša testnica, ste si omislili ravno prav začinjen avtomobil, da malce kliče po pozornosti, a ob tem ne izvablja prekomernih poželjivih pogledov – kot žensko krilo nad koleni, vendar ne minica. Testnica je pripeljala v športnih GS oblačilcih, kar nadalje pomeni, da prinaša zunanje športne dodatke v visokem črnem sijaju s streho vred ter diametralne bele v nedrjih, v usnje odet volan in 7-palčni infozabavni zaslon občutljiv na dotik ter športne stopalke iz aluminija. Tako, videz smo obkljukali. Skoraj bi pozabil. Facelift je seveda pripeljal še znamenit Oplovi Vizor, ki sodeč po uradnem opisu, združuje najboljšo tehnologijo osvetlitve v svojem razredu, dovod zraka in Oplov logotip v en grafični modul.
Pod motornim pokrovom se je nahajal PSA-jev dobro znani 1,2-litrski prisilno polnjeni trivaljnik z 48-voltno blago hibridno asistenco. Ta se nahaja v novem elektrificiranem 6-stopenjskem eDCT menjalniku z dvema sklopkama, ki energijo črpa iz 0,4 kWh baterije. Električni del pogona zmore 28 KM in 55 Nm navora, zato svojo funkcijo upravičuje med pospeševanjem in »jadranjem«. Dotični agregat v svoji najbolj zmogljivi različici s 136 KM zagotavlja solidno prožnost, energičnost, dodatno mero ležernosti pa vlije že omenjeni samodejni pretikač zobnikov. Poraba je med testom znašala med 5,5 in 6 litri, odvisno o tipa ceste. Na normnem krogu sem nameril zmernih 5,6 litra, ob bolj previdni in predvidevanj polni vožnji pa se poraba lahko spusti tudi nižje.
Nasploh je asfaltna plovba s prenovljeno Corso ob avtomatiki pod motornim pokrovom sila enostavna reč, vodljivost in bonton vozila pa sta vzorna in brez presenečenj – nemška klasika torej. Da bi si jo omislili, boste morali odšteti vsaj 19 tisočakov, kolikor zahtevajo za Corso GS. Prehod na največ, kar motorna paleta nudi, pa vas bo olajšal še za dodatne štiri tisočake. Pri uvozniku glede opreme niso štedili, zato je končni zapitek znašal nekaj manj kot 25 tisočakov. Več kot dobra cena za polno naloženo Corso s sodobno tehnologijo.
4 kulske
Fotrov kotiček
Namenoma se bom izognil debati o tem, koliko smo za novo Corso odšteli nekoč in koliko danes. Malce sem preveril konfiguratorje Corsinih tekmecev in naletel na višje, precej višje končne cene. Zato sem uvodoma nalašč zapisal, da je Corsa resnično prepogosto spregledan avtomobil s strani domačih kupcev, saj kljub pripojitvi Opla k PSA oziroma danes Stellantisu, še vedno zagotavlja vse tiste adute, zaradi katerih so in smo jo kupovali že desetletja nazaj. Ne vidim razloga, zakaj je ne bi danes.
Blaž Likovič
foto: caranduser.com
HVALIMO:
+ GS paket poskrbi za žlico dinamike.
+ Opel Vizor pa za nezmotljivo podobo nemškega štirikolesnega plemena.
+ Vodljivost in podvozje sta nemško poravnana – natančno in malce trše.
+ Poskočnost in pogoltnost motorja sta odlično uravnani.
+ Delovanje menjalnika je zgledno.
+ Dvojna izpušna cev.
+ Velik pehar opreme.
+ Dobro razmerje med vloženim in dobljenim.
GRAJAMO:
– Elektronski pomočniki ga včasih usekajo mimo pri branju obcestnih znakov.
– Odzivnost multimedije je na trenutke prepočasna.
Tehnični podatki:
Mere dolžina/širina/višina (mm) | 4.061 / 1.765 / 1.435 |
Medosna razdalja (mm) | 2.538 |
Prostornina prtljažnika (l) | 309 – 1.081 |
Teža (prazno v./dovoljena) (kg) | 1.267 / 1.690 |
Agregat | Turbobencinski, trivaljni, vrstni |
Delovna prostornina (ccm) | 1.199 |
Največja sistemska moč pri vrt./min. | 100 kW (136 KM) pri 5.500 |
Največji sistemski navor pri vrt./min. | 230 Nm pri 1.750 |
Največja hitrost (km/h) | 210 |
Pospešek 0 – 100 km/h (s) | 7,9 |
Posoda za gorivo (l) | 44 |
Poraba po EU normah (l/100 km) | 4,6 – 4,7 |
Poraba goriva na testu (l/100 km) | 5,6 |
Emisije CO2 (g/km) | 103 – 106 |
Cena osnovnega modela (v EUR) | 23.440 (brez popustov) |
Cena testnega modela (v EUR) | 24.860 (brez popustov) |
Uvoznik | Avto Moste d.o.o. |
Spletna stran | www.opel.si |