Mini in avtoakustika

V mojih poznih najstniških letih je veljalo dvoje. Imeti avtomobil in dober “feršterk”. Avtomobil je bil skorajda drugotnega pomena, a dobri glasbi se človek ni mogel upreti. Novodobni mladci bodo le stežka razumeli navdušenje, ko smo med sošolci tekmovali, kdo ima bolj kvalitetno posnete kasete (navadno smo glasbo snemali kar med predvajanjem radijskega programa). No, potem so prišle zgoščenke, pa avtoradiji, ki so le-te zmogli predvajati. Če ste si takrat omislili predober radio, vas je zjutraj največkrat pričakala razbita šipa avtomobila, vam pa je ostalo nekaj solz v očeh. Deloma smo te zadeve reševali s snemljivimi prednjimi ploščami, a kaj, ko jih je večina puščala kar nekje v avtomobilu.

No, dandanes so radijski sprejemniki integrirani v osrednjo konzolo, CD-reže ali pa celo “CD-veksler”, sodijo že v čas bronaste dobe, še USB-reže marsikje že izginjajo. Hja, brezžična povezljivost je prihodnost. In v tistih časih je na obrobju Ljubljane kraljevalo podjetje Radio Vili, ki so bili med drugim tudi zastopniki za znamko Blaupunkt. Nemška znamka je bila poznana po poimenovanju svojih radijev z imeni mest – Berlin, LA, Boston, Vancouver … Pri slovenskem podjutju pa so se mi vtisnili predvsem po tem, da so imeli zares profesionalen odnos, mene, puhastega mladca, pa niso gledali z viška.

V uredništvu smo odločili, da bi našemu Miniju dodali še tisto češnjico na torti – dober feršterk! Ne ne, nikakor ne mislite, da smo pretiravali in zmetali zadnje sedeže iz vozila in jih nadomestili z basi, ki krivijo pleh, le nekoliko smo dvignili raven zvočne kulise, ki je bila, resnici na ljubo, že precej dotrajana, saj so od šestih zvočnikov delovali le trije. In je padla ideja, da gremo pogledati k Viliju.

Družinski posel je po očetu nasledil Mark Božič. Beseda je dala besedo in po precej dolgi čakalni vrsti smo se zmenili za pregled, kaj vse bo treba v Miniju zamenjati. Zanimivo je, da v zadnjem času v avtomobile serijsko vgrajujejo tako slaba ozvočenja, da bi se še gluhi zgražali. No, pa sej je logično. Navadno vam prodajo “srednje” ozvočenje za približno tisočaka, medtem ko “premium” ozvočenje dosega cene od 3.000 evrov naprej (cene navzgor so običajno omejene zgolj z nebom …). Tako ne čudi, da se veliko avdiofilov odloči, da bodo zvočno kuliso nadomesti s povsem individualnim pristopom.

Kar sem občudoval pri očetu, sedaj občudujem pri Marku – profesionalizem in ljubezen do dela! V sodobnem času, ko nas le še izgovori držijo nad vodo, za vse pa so krivi drugi, pa prenizka plača, pa premajhna stimulacija, pa premajhna pisarna, pa zoprn šef, retrogradni merkur … je prava oaza, ko srečate nekoga, ki se dela loti z vso možno natančnostjo, vam pa jasno razloži še tako kompleksno vprašanje.

Kot že rečeno je pregled prinesel spoznanje, da so so trije zvočniki “kaput”, individualno nameščeni ojačevalec pa je po 20 letih tudi pokašljeval in kazal znake zamenjave. Pri Radiu Vili so se dela lotili temeljito. Mark in njegov asistent sta najprej razstavila vrata in pokazala, kje je bila težava. V resnici je prejšnji lastnik ubral kar nekaj bližnjic pri vgrajevanju zvočnikov, zato niti ne čudi, da jih je Vsemogočni poklical k sebi. Pred montažo zvočnikov sta v vrata vgradila tudi izolacijske panele SilentCoat (več si lahko preberete TUKAJ), ki so poskrbeli, da se zunanji zvoki iz okolice sedaj manj slišijo v vozilo in skrbijo, da se avtomobil sedaj manj segreva – slednje boste sicer težko izmerili, kajti če je zunaj 30 stopinj, v vozilu pa 50, vam nekaj dodatnih stopinj navzgor ali navzdol niti ne predstavlja kakšne velike spremembe.

Mi smo si želeli originalen radio nekoliko nadgraditi, tako da bi lahko omogočal prostoročno telefoniranje in predvajanje glasbe, zraven pa bi lahko imeli še USB priklop. Običajno je najlažja pot kar zamenjati star radio z novim, a zavoljo originalnih komponent nismo prisluhnili temu predlogu. K sreči obstajajo precej enostavne rešitve, ki vas bodo olajšale za približno 100 evrov. Preveriti morate le, če obstaja takšna nadgradnja za vaš originalen radio, ki ga imate v vozilu, a nabor (pra)starih radijev je zares velik! Mi smo bili po končani nadgradnji sicer malce skeptični, a potrebno je priznati, da se naš “post festum” vgrajeni bluetooth modul ne odreže nič kaj slabše od modrihzob v vseh sodobnih avtomobilih, ki jih redno preizkušamo. Zvok je odličen, prav tako je prenos zvoka do sogovornika zelo dober, predvajana glasba pa tudi ni od muh.

Naš Mini je torej dobil štiri nove zvočnike spredaj (visokotonce in srednjetonce), zamenjali pa smo tudi ojačevalec. Kot že rečeno, nismo želeli metati soseske v luft in smo se odločili za bolj racionalne poteze, ki pa so dodobra izboljšali zvočno izkušnjo. Cena glede vgradnje je seveda odvisna od vaših potreb in predvsem debeline vaše denarnice. Tudi naknadna vgradnja je lahko sakramensko draga, a za slednjo se bodo navadno odločili le največji avdiofili.

Zanimivo je, da lahko pri Miniju kakovost glasbe uvrščamo v tri razrede. Zvok preko navadne antene je sila povprečen, lahko bi rekel celo slab. Bistveno boljša zvočna izkušnja pride preko modrega zoba. Že skoraj odlična pa je tista, ki je povezana preko USB-ja, ali pa kar AUX-izhoda, preko katere lahko predvajata glasbo iz vašega MP3 predvajalnika. Naj ne zveni kot hvalisanje, a pri Radiu Vili so nas zopet navdahnili z optimizmom, da ljubezen do dela in profesionalizem še vedno obstajata ter nista zgolj in samo povesti iz časov, ko smo po avtih vlačili 100-krat presnete kasete (in 200-krat prečrtane in popravljene nalepke z njihovo vsebino), ob tem pa tuhtali na kateri je glasba, ki jo želimo v tem času poslušati. Vsekakor smo mnenja, da če želite ohraniti vozilo v intaktnem stanju, obstaja ogromno odličnih rešitev, ki bodo vaš avto samo nadgradila, nikakor pa kvarila estetike iz pred 20 in več let!

Boštjan Horvat
foto: caranduser.com