Saj vsi poznamo legendarne 'hipi mobile'. Kultne dostavnike, ki so pomagali zaploditi celo generacijo svobodomiselnih

V?asih germanska prevozna sredstva, luksuzni mobilni telefoni, jahte in kri�arjenja po Karibih. Vse to se je ?loveku zapodilo po glavi, ko je sli�al za besedo 'privatnik'.

Kaj imajo skupnega �tirino�ni kosmatinec s pristri�enim repom in poudarjeno spodnjo ?eljustjo, Dejan Zavec, legendarni nem�ki avtomobil in Peugeotov dostavnik?

Star�evstvo je resen posel, a za mnoge zgolj hobi. Predvsem pa je star�evstvo za?etek novega obdobja, ko �enske zamenjajo posedanje po �kavicah� za neumorno potiskanje vozi?kov, in ko debato o mo�kih zamenjajo otroci in njihove dogodiv�?ine. Seveda je bistvena sprememba tudi pri mo�kih. �e predobro se mi privle?ejo v spomin vsi lokalni nastopa?i, ki so s svojimi nizkopodnini Punti, Hondami, BMW-ji ...

V svetu bencinskih hlapov in dizelskih saj prostor pomeni uporabno vrzel, kamor lahko stla?i� piksno piva, tovor, dru�inske ?lane in hi�ne ljubljen?ke ...

TEST: Mestna srajca, sicer navajena ob?asnega zgodnjega vstajanja, se te�ko sprijazni, ko mora u�itkarsko vozilce zamenjat za nekaj gospodarskega, delavnega �e na pogled robustnej�ega.

V poplavi in navalu mestnih ''terencev'' in njih ponosnih lastnikov se najde malokdo, ki bi svojo �tirikolesno prosto?asno zverino vsaj enkrat zapeljal v peskovnik za odrasle ... verjetno je marsikateremu vozilu neznan celo makadam. Vendar tako pa? je. Sodobni ''esuveji'' so pa? ugla�eni za cestno uporabo, kaj drugega bi bilo nespametno in drago ... z nekaj izjemami.

Kaj je lep�ega � ob jutranji zori poberete �e rosne zrele kipe?e plodove matere zemlje, jih skrbno in z ljubeznijo zlo�ite v simpati?ne lesene zaboj?ke, zadegate v najbolj priro?no prevozno sredstvo (s cizo ravno ne gre kolovratiti nekaj deset kilometrov dale? do prestolnice) in se z nasme�kom podate na tr�nico.

Hidrodinamika je veda, ki se ubada z vsemi umazanimi podrobnostmi gibanja tak�nih in druga?nih teko?in skozi ali mimo tak�nih ali druga?nih preprek ... vse lepo in prav, ?asi osnovno�olske in srednje�olske fizike so za ve?ino �e svetlobna leta dale?, tule pa jih flancamo po domnevno avtomobilisti?nem ?lanku. In sedaj je napo?il trenutek, ko pore?ete, kaj hudi?a ima gibanje snovi z ravno prav ohlapnimi vezmi z nem�kim tovornim vozilom ... ve?, kot bi si upali pomisliti.

Vzamete zaboj dol�ine treh metrov, metra osemdeset �irine in metrom devetdeset vi�ine, malce ga oblo�ite z robustnimi a ni? kaj ogabnimi lesenimi oblogami, mu pridate dvoje drsnih in dvoja krilna vrata.