Sumničavo predvidevam, da bo z leti med nami vse manj raziskovalcev. Ne tistih z diplomo, ampak oseb, ki bi za svoje zadoščenje bile željne odkrivati nepoznana področja. Praktično ali teoretično. S preprostim pohodom na bližnji hrib ali branjem tematske literature. Škoda, saj zamujajo veliko, ali pa tudi ne, če tega ne vedo …
Pred nekaj leti sem v novinarskem smislu zavil s področja avtomobilizma na meni manj poznano področje urarstva. Zagotovo je prednost, da mi je bila strast do časomerov položena skoraj da ne v zibelko, a vseeno bi to prednost lahko zelo poceni zapravil. S hlastanjem horološke literature sem spoznal, kako diskretno se v enem balonu prepletajo številna področja, ki so mi tako ali drugače blizu. Kljub temu, da nimam barke in sem v bistvu zelo redko na in v morju, sklepajoč na povprečnega Slovenca, le-tega obožujem. Blizu mi je potapljanje kot tudi plovba, interes obojega pa se elegantno naveže na vojaško mornarico.
Ameriško poznamo, če ne drugače, iz hollywoodskih filmov. A tista druga, bojda celo ena najstarejših, pa je francoska vojaška mornarica – Marine Nationale. Če besedi preberete s francoskim naglasom, ime zveni še bolj nastopaško. Ampak pred čem bi se mornarica, ki šteje več kot 40.000 uniformirancev in ima pod okriljem 180 bojnih ladij ter skoraj toliko aviacije, morala postavljati? Konec koncev bi brez njihove pomoči celo Napoleon ostal praznih rok.
Dandanes je vloga vojaške mornarice vendarle malce drugačna in čeprav se je tekom stoletij spreminjala, se nostalgija lahko ohranja na različne načine. Napredni navigacijski ter časomerilni sistemi so mehanskim uram odvzeli nekoč pomembno nalogo, a to še ne pomeni, da se moramo zapestnim kreacijam odreči. Ravno nasprotno, saj se mi dozdeva, da se k njim zateka vse več zanesenjakov.
Tisti, ki vam je področje urarstva bližje, ste zagotovo seznanjeni, da so urarji skrbeli za točnost mož postave. Posledično so se ”rodili” namenski časomeri, ki so (če so preživeli hude čase) postali ekstremno zaželeni med kolekcionarji. Med njimi so tudi potapljaške ure francoske mornarice, ki navadno na hrbtni strani ohišja nosijo vgravirani inicialki MN (Marine Nationale). Ena takšnih je ura francoskega proizvajalca Yema, model Navygraf, ki sem ga preizkušal zadnje dni v moderni različici s svežim mehanizmom.
Francoska znamka deluje vse od leta 1948, njen najbolj znameniti model nosi ime Superman, ustvarjen pa je bil leta 1963. Navygraf se pojavil malce kasneje. Potapljaška zapestna ura je bila v tistem času narejena za potapljaške enote, in posledično je tudi izdaja za 21. stoletje nastala v sodelovanju s francosko mornarico, kar sporoča, da je ura najverjetneje v fazi razvoja šla vsaj na kakšen globji potop. Ko sem iz lične šatulje vzel uro, se mi je nemudoma ustvarila sliko mornarske taktične operacije. Ohranjena funkcionalnost, s podkrepljenimi všečni detajli.
A gremo lepo po vrsti. Mersko gledano spada ohišje med kompaktnejše, s svojimi 39 mm premera ter 47 mm dolžine od ušesa do ušesa (lug to lug), a zavoljo sorazmerno dolgih in vitkih zaključkov ušes na zapestju deluje nekoliko večje. Posledično celoten časomer daje uravnotežen videz na večjem premeru zapestja, vse tja do 19, mogoče celo 20 cm.
Navduši preprosta in estetska brušena obdelava ohišja, lepo narezljana krona z ulitkom sidra ter zaprta hrbtna stran ohišja z logotipom sidra Marine Nationale, medtem ko nas z dodatnimi gravurami Yema še enkrat opomni na vodotesnost 30 barov/300 m ter francosko poreklo.
Brez dvoma je številčnica glavna domena modela. Yema Naygraft Marine Nationale Automatic se ponaša s pravo mornarsko modro barvo, ki pri šibki svetlobi resda izgleda črna, vendar se barvno precej dobro ujema s trenutnimi uniformami vojakov Marine Nationale. Ko številčnico oplazijo sončni žarki, ta zasije v svoji pravi podobi. Takrat v ospredje pridejo še detajli, kot je denimo zlat napis ‘Navygraph’, ki spominja na zlate obrobe uniform mornarice v Franciji.
Nad območjem 6. ure je svoje mesto ponovno zavzel logotipom sidra z vrvjo – zaščitni znak Marine Nationale. To sidro nekako pritegne vizualni fokus in tako vpliva na karizmo časomera. Zagotovo je to mesto, kamor sem med preizkušanjem največkrat pogledal. Posledično odločitev glede izvzetega datumskega okna ni bila napačna, saj bi v nasprotnem primeru podrli ravnovesje in bogat minimalizem številčnice.
Naslikani urni indeksi se ujemajo z belimi kazalci. Yema je oboje obdelala s švicarskim luminiscenčnim materialom Super-Luminova® BGW9, ki ob slabših svetlobnih pogojih svetijo v blagi svetlo modri svetlobi. Slednje prav tako velja za glavne oziroma 5 minutne skale lunete. Za piko na i, bi sam luminiscenčni material dodal še vsaj na sidro ob 6. uri, za zvrhano mero pa bi še narahlo premazal napis Navygraf. Menite, da bi bilo preveč kičasto? 😊
Selitev v notranjost ohišja preseneti še z eno informacijo. Fantje so namreč zasnovali lasten (hišni) avtomatski mehanizem, kaliber YEMA2000, ki je tudi sestavljen v Franciji. Gre za korekten izdelek, za katerega imajo za nameček zapisan standard preizkusa natančnosti. Tako navajajo, da naj ne bi prehiteval oziroma zastajal več kot 10 sekund na dan, v skrajnem odmiku pa naj bi ta čas bil 25 sekund. Kot že omenjeno v uvodu prispevka, imajo zdaj ure drugačno vlogo kot pred desetletji, zato je natančen prikaz časa bolj posrednega pomena. A vsekakor nisem v dobrih treh tednih zaznal večjega časovnega razmaha. Kar pa sem ‘štopal’, je bilo praznjenje rezerve energije navitja, ki je dosegla svojo specifikacijsko vrednost približno 40 ur (uradno 42 ur).
Potapljaške ure so navadno stilsko zelo prilagodljive. S tem mislim, da jih je možno nositi skorajda ob sleherni priložnosti. Na poslovnem sestanku, večerji, zabavi s prijatelji, kopanju v bazenu, med opravljanjem hišnih opravil … Navygraf se od tega prav nič ne oddaljuje. Nasprotno. Z enostavno umeščenimi vzmetmi omogoča, da si kot uporabnik pogosto menjamo pašček ter uro prilagodimo situaciji. Glede na to, da razdalja med ušesoma meri 19 mm, je izbira na tržišču ogromna.
V paketu z uro prideta dva paščka. Brušena kovinska zapestnica s členki v obliki črke H ter nastavljivo varnostno zaponko in temno moder pašček iz elastana s sredinsko črto zlate barve ter kovinskim kaveljčkom za zapenjanje. Slednji je navdih iznajdbe marincev, ki so za pašček uporabljali elastične pasove padal. Res da deluje kot drugi pašček (kar v principu kompleta tudi je), je za vsakdanjo rabo sila uporaben in modno poletno naravnan. Zagotovo bi bila možnost izboljšave zapenjanja, a verjamem, da je tudi v tem primeru gre za nekakšno specifiko.
Skratka, Yema Navygraph Marine Nationale Automatic je potapljaška ura, ki lahko zelo hitro priraste srcu, vendar objektivno gledano je časomer ob 849 evrih res odlična vstopnica v svet ”ta pravega” urarstva. Dediščina, ki si jo je Yema ustvarila z nišno dobavo ur elitnim potapljačem Marine Nationale, samo dodaja globino blagovni znamki, katera je kot nalašč za tiste, ki jim ni mar za status, želijo dopolniti svoje kolekcije ali so preprosto vedoželjni in uživajo v raziskovanju širnega horološkega bazena ter se ne bojijo zaplavati v neznane vode.
Rocco
foto: caranduser.com
SPECIFIKACIJE – Yema Navygraf Marine Nationale Automatic
Ohišje | 39 mm premer; 12,15 mm višina, razdalja ”lug to lug” 47 mm, kovinsko ohišje, brušeno; 300 m vodotesnost |
Številčnica | Matirana temno modra z logotipom francoske mornarice ob 6. uri, svetlo modra luminiscenca kazalcev, indikatorjev ur in 60-minutne skale na luneti |
Mehanizem | Hišni avtomatski mehanizem, kaliber YEMA2000; 28.800 alternanc na uro; zaloga energije navitja znaša 42 ur; natančnost +/- 10 sekund na dan nastavljena s strani mojstra po sestavi mehanizma |
Pas | Temno moder pašček iz elastana s sredinsko črto zlate barve ter kovinskim kaveljčkom za zapenjanje; dodatno brušena kovinska zapestnica z varnostno zaponko z logotipom; širina 19 mm |
Referenčna številka | YMN39-GMS |
Cena | 849 € |
Zanimiv casomer!
Kulska zgodba in navezava ure na mornarico
Meni se ura zdi ok, samo pascek bi bil lahko malo bolj dodelan.