Asistenčno-varnostni sistemi. Navidezna ali resnična pomoč?

Avtomobilski razvoj poteka preko pravcatih revolucij v razvoju, medtem ko smo evolucijo že zdavnaj opustili. Poleg elektrifikacije pogonov in digitalizacije notranjosti se dogaja pomemben napredek tudi pri voznikovih elektronskih pomočnikih. Že res, da je pot do popolnoma avtonomne vožnje še daleč, se pa zdi da ji avtomobilski proizvajalci vozijo naproti s precejšno hitrostjo.

Avtonomna vožnja je z drugimi besedami bdenje umetne inteligence nad dogajanjem na in ob cestišču. To se deloma dogaja že danes. Kako se je vse skupaj v imenu varnosti pričelo? Pionir med tehniko je zagotovo sistem za preprečevanje blokade zavornih koles ABS (ang. anti-lock braking system), ki skrbi da se kljub močnemu zaviranju kolesa še vedno postopoma vrtijo. To v praksi pomeni krajšo zavorno pot, predvsem pa ponuja večjo vodljivost, kot če bi kolesa popolnoma zablokirala oziroma bi zavorne čeljusti zavorne kolute popolnoma blokirala. Sistem je od leta 2004 obvezen v vseh novih vozilih, v letu 2011 pa se mu je na tem seznamu pridružil še sistem nadzora stabilnosti ESP ali ESC (ang. Electronic Stability Programme ali Electronic Stability Control). Ta sistem glede na zaznavanje oprijema koles vpliva na zavore in s tem umetno usmeri vozilo v predvideno smer, ki jo zaznava že za odtenek več merilnih tipal.

Z letošnjim letom bo del serijske opreme postalo še nekaj sistemov, ki so v novih vozilih načeloma na voljo le v višjih stopnjah opremljenosti oziroma za doplačilo. Med pomembnejše zagotovo sodi sistem za samodejno zaviranje v sili EBA (ang. Emergency Brake Assist), ki voznika s svetlobnimi in zvočnimi prikazi opozarja na možnost naleta in ob neodzivnosti oziroma neustrezni zavorni sili tudi samodejno ustavi vozilo z največjo silo zaviranja. Funkcija s podsistemom prepoznavanja pešcev naj bi zmanjšala število naletov v preostale prometne udeležence, kamor sodijo tudi pešci, za več kot tretjino! Omenjeni elektronski pomočnik ima nekaj dolge brade, saj so ga v osebna vozila pripeljali v letu 1996, prve različice pa so asfalt ugledale že štiri leta pred tem!

Sledi sistem za zaznavanje objektov v »mrtvem kotu«, ki voznika opozarja na vozilo ali drugega udeleženca v prometu. Navadno na to opozarja oranžna lučka v stranskem ogledalu, dodatno pa se opozorilo izpiše tudi na voznikovem projecirnem zaslonu. Projecirni zalon (angl. Head-up), je na voljo tudi pri številnih modelih v ponudbi, navadno pa ga boste našli pri višjih stopnjah opreme. Med danes skoraj vsakdanje sodi sistem za samodejno uravnavanje hitrosti ACC (ang. Adaptive Cruise Control), ki ga pogovorno često poimenujemo kar radarski tempomat. To je funkcija s samodejnim pospeševanjem in zaviranjem v določenem razponu hitrosti z namenom vzdrževanja večstopenjske prednastavljene varnostne razdalje do vozila, ki vozi spredaj.

Med uporabnejše sodi recimo sistem nenamerne menjave voznega pasu (ang. Lane Assist), ki voznika zvočno in fizično s korekcijo ali vibriranjem volanskega obroča opozori na neustrezno prečkanje črt na cestišču, torej brez vklopljenih smernikov. Med izpeljankami iz »radarskega tempomata« so recimo sistem za pomoč v prometnih zamaških (ang. Traffic Jam Assist), ki preko upravljanja pogona, zavor in krmiljenja izvršujejo speljevanje in ustavljanje vozila do določene (navadno mestne) hitrosti.

Zakaj varnostno-asistenčni sistemi?

Glede na razvoj mobilnikov in njihovih aplikacij, ki žal tudi med vožnjo »kradejo« našo pozornost, je razvoj in nato tudi nakup zmogljivih elektronskih pomočnikov priporočljivo, če ne skoraj obvezno dejanje. Tehnologija je vsak dan bolj »brihtna« in bo vsekakor sčasoma postala temelj vsakodnevne vožnje, saj poleg večjega udobja in manjšega stresa zagotovo rešuje tudi življenja. Kdo ve, morda ga je tudi vam, pa se tega sploh ne zavedate.

Čedalje več proizvajalcev vozil se odloča za ponudbo skupka varnostno-asistenčnih sistemom pod enim imenom, ki so skupaj že precej napredna tehnologija za pomoč vozniku in budno bdijo nad njegovimi reakcijami. Študije so pokazale, da je razvoj varnostno-asistenčnih sistemov močno izboljšal prometno-varnostno statistiko, saj je tehnologija velikokrat v pomoč nezadostno zbranim ali zgolj nepazljivim voznikom, katerih neustrezno ukrepanje bi imelo precejšnje (tudi tragične) posledice.

Blaž Likovič
foto: Regia/AvtoMoste