Mazda 3 Hatchback e-Skyactiv G150 M Hibrid Plus

Iščemo štirikolesne kandidate in kandidatke za drugi voz v gospodinjstvu. Z njim se navadno vozimo krajše razdalje, zato ciljamo na bencinsko gnano izvedenko. Ker živimo v bloku z javnim in močno natrpanim parkiriščem, smo polne »električarje« že na začetku odkrižali, zaradi česte rabe obvoznic in hitrih cest smo po hitri računici takisto opravili tudi s hibridi.

Za spodoben spopad z dnevnimi obveznostmi in občasnim skokom na prvo mesto v družini, ko predpostavimo anomalijo na prvenstveni »familiarni« ladji, smo izbrali spodnji srednji razred. Golfova klasa, bi dejali ob točilnem pultu. Pri Mazdi to pomeni trojko, ki je na naša garažna vrata potrkala z dvolitrskim atmosferskim agregatom in 150 »konjiči«. Galantna Japonka s kar precej stasa in močnim pridihom obdobja izpred četrt stoletja, ko so bencinarji dominirali na evropskih asfaltnih površinah.

O energično zasnovanih oblačilih Mazde3 se redko kateri osebek zdrzne in poda negativno oceno, kajti složnost publike velja meriti z volilnim izidom avtokratskih vodij držav le topniški streljaj proti vzhodu naše deželice. Zdi se, da tako dinamično zasnovana podoba skriva še kaj več, vendar tu Japonci ostajajo pragmatični in pri tem modelu več kot 186 »vrancev« ne iztisnejo iz svojih štirivaljnih mojstrovin.

Testna Mazda3 je imela tokrat odmerjenih ravno pravšnjih 150 »konjičev«, odeta pa je bila v Plus oblačila. To v prevodu pomeni 18-palčna čedna obuvala iz lahke litine, ogrevana prednja sedeža in ogrevan volanski obroč. Dodatki, ki so le pika na i že solidno odmerjenima predhodnima stopnjama garderobe. Ker smo v uvodu zahtevali drugi voz pri hiši, je tako obelodanjena Mazda3 nalašč za seciranje, kajti pri še višji opremljenosti so v pehar dobrot dodani elementi, ki jih navadno željo zgolj zahtevnejši kupci – več elektronskih pomočnikov, projecirni zaslon in podobno.

Bistvo vozila se v tem primeru seveda skriva pod motornim pokrovom. Poslednji predstavnik atmosferske druščine v tem avtomobilskem segmentu onkraj Evrope, ki zmore 150 »konj«, je nedvomno zanimiva in kot se je izkazalo tudi smiselna izbira. Vsled manjka prisilnega polnjenja morda pogon sprva deluje manj prožen, vendar le dokler se kapitan ne sinhronizira z novo cestno barko, nenazadnje pa se pogon odlično izkaže pri porabi.

Tu ima nekaj asistence elektrike v blagem hibridnem sistemu, ki ga tvori zaganjalnik-alternator, ter tehnologije izklopa dveh valjev. Precej dovršena mehanika, ki rezultira v izredno mirnem delovanju. Dejansko vam njegov srčni utrip nakaže šele merilnik vrtljajev, kajti zvočna in vibracijska izolacija prekašata tudi določene večje in bistveno dražje premijske primerke.

V praksi motor kljub manjku respiratorja več kot solidno »vleče« skozi celoten razpon vrtljajev. Nedvomno uživa v nekoliko višjih vrtilnih hitrostih, kjer se smeje kot malček na vrhu tobogana, in prav veselje ga je pognati med zavoje, pa čeprav ni tako iskriv kot prisilno polnjena konkurenca. Kljub občasnemu vrtenju proti rdečemu polju smo po tednu dni druženja beležili povprečnih 6,6 litra zapitka na oktanskem točilnem pultu.

Povsem spodobna števka, ki jo znajo štedeči vozniki spraviti pod šestico. Vožnja, bodisi dinamična ali varčna, vedno deluje samozavestna in lahkotna. Odziven volanski mehanizem bo zavoje spremenil v zabavo, medtem ko odličen ročni menjalnik lajša tegobe mestnega vrveža. Skratka, ne glede na trenutek, tehnika poskrbi za ustrezen bonton.

Preden izdamo, da je tako opremljen avtomobil vaš v zameno za približno 25 tisočakov in tako pri kazalcu »vloženo-dobljeno« prednjači pred konkurenco, moramo dodati, da je Mazda 3 še zadnji velikoserijski avtomobil z atmosferskim motorjem s takšno močjo. Japonci verujejo v svoj pristop in po vožnji sodeč so vsekakor na pravi poti.

Fotrov kotiček

Drži. Nisem bil popolnoma odkrit z vami, ko sem zapisal, da je to poslednji atmosferec v tem segmentu. Mazda v svoje bencinske G122 ali G150 agregate vgrajuje blago hibridno tehnologijo, ki regenerirano zavorno energijo vrača ob pospeševanju. Verjetno privarčuje kak deci ali dva, medtem ko se je meni bistveno bolj dopadel uglajen in vrtljajev željan atmosferski motor. Priznam, ni tako dinamičen kot »turbaki«, pa vseeno. Ima nekaj tistega pristnega v sebi, pa še uglašen je kot simfonični orkester – naj igra tiho balado ali bolj glasno odo. Odo avtomobilski poeziji …

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Videz. Kot vedno, med bolj privlačnimi v segmentu.
+ Pogon. Miren, tih, uglajen in tudi varčen.
+ Poraba goriva. Šparovni šoferji bi lahko žejo znižali pod šest litrov.
+ Eleganca. Kjerkoli in kadarkoli, tega elementa ji ne zmanjka.
+ Končna dovršenost. Pravcata zmes sodobnih in »preverjenih« rešitev.
+ Veselje do vrtenja. Zamolkel zvok iz izpušnih cevi poskrbi za nekaj kurje polti in tistega pristnega občutka.
+ Uporabnost. V dvoje ali štiri, s prtljago ali brez.

GRAJAMO:
– Pregled skozi majhna zadnja bočna stekla je skromen, predvsem za potnike druge sedežne vrste.
– Velika 18-palčna platišča poskrbijo za kakšno neželeno informacijo glede lukenj na cestišču.