Hyundai Kona 1.0 T-GDI MHEV Impression N-Line

Danes je starševstvo sila zanimiva reč. Pa ne zaradi korone in vsesplošne norije, ki vlada na našem planetu, temveč zaradi odnosa do te družbene funkcije. Po eni strani smo priča razširjeni permisivni vzgoji, na povsem drugem vogalu starševstva pa so ati in mame, katerih lastne sanje skušajo izživeti preko svojega podmladka. To so tisti osebki, ki želijo, da so njihovi otroci svetovni glasbeniki, globalno uspešni atleti, prodorni znanstveniki in kvantni fiziki. Vmes sem morda pozabil še kakšnega književnika, mehanika in chefinjo Ano Roš. Vse v eni osebi, se razume. Zgodbo lahko preslikam na avtomobilski svet. Vsi bi radi imeli hiter, zmogljiv in nadvse udoben voz, katerega poraba bo primerljiva z daljinsko vodenim avtomobilčkom iz čokoladnega jajčka presenečenja, ki energijo črpa iz gumbne baterije. Žal vse hkrati ne gre, narava ima svoje zakone …

Ste se že vprašali kaj ima z vsem tem testna Hyundai Kona? Nič oziroma precej. V osnovi precej korektna šolarka z juga Korejskega polotoka, elegantno preoblečena v prestižno Impression šolsko uniformo, preko katere so poveznili športni N-Line dres za dvoransko atletiko, čeravno je umirjena in nič kaj navdušena za dinamiko vsled litrskega prisilno polnjenega bencinca, katerega bonton je dodatno izpiljen z uporabo blago-hibridne tehnologije. Sledite? Težko kajne, saj sem naštel nekaj precej kontradiktornih si besednih zvez. Vendar tako pri Koni Impression N-Line pač je. Atraktiven športen videz, bogato založen ambient in varčnosti podrejen mlinček pod motornim pokrovom.

Korejci so možnost doplačila N-Line paketa razširili na prav vse sklope opreme. Tako je, N-Line namreč ni samostojna garderoba, temveč dodatek k vsaki obleki – vsakodnevni, šihtni in k mašni. Impression je vsekakor tista za bogoslužje, saj v Kono doda praktično vse kar se dodati da. In vi na nedeljsko promenado pred oltar nikakor ne želite stopiti pretirano domačno odeti. Le kaj bodo porekli sosedi?! Med vidnejšimi elementi opremljenosti vozila so priročni tehnološki paket Smart Sense z naborom brihtnih elektronskih pomočnikov, solarno vetrobransko steklo, parkirni senzorji z vizualnim prikazom med voznikovimi merilniki in še kup prikladnih rešitev. Zakaj bi torej dodali še 1.600 evrskih cekinov za N-Line rekvizite? Imidž, dame in gospodje, imidž! V N-Line paketu so namreč vključeni naslednji modni dodatki: 18-palčna lita platišča, kaskadna športna maska, dvojna izpušna cev, športni sedeži z rdečimi šivi in enako okrancljana ročica menjalnika, aluminijaste stopalke ter kup kromanih N-Line emblemov. Da gre nabor športne opreme lahko še korak dlje, priča ravno tako opcijski paket N-Line Leather, ki Kono pričakovano obogati z usnjenim oblazinjenim, električnim pomikom sprednjih sedežev ter prezračevanjem le-teh. Le poldrugi tisočak morate še dodatno primakniti, in že čepite na »hlajenem ledru«.

Vse to je testnica imela in priznam, zlorabil sem prav vse tipke za premikanje in klimatizacijo sedežev. Torej, korejka ima stas in repertoar, kaj pa njena živahnost. Tu se zgodba hvalnica prelomi, kajti najšibkejši pogon ne zmore dohajati apetita videza Kone N-Line. Za status premičnine je namreč skrbel litrski T-GDI trivaljnik s 120 »konjiči«, ki mu je na trenutke asistirala blago-hibridna 48-voltna tehnologija. Skromni elektromotor z močjo 12,2 kW in njegov pol kilovatne ure zajeten »powerbank« so zmožni zgolj podaljšanega jadranja, zato opaznejših prihrankov oktanov ne gre pričakovati. Na normnem krogu smo namerili žejo v vrednosti 6,6 litrov, medtem ko je poraba v celotnem testu presegla sedmico. Avtocesta in malo bolj dinamična vožnja bosta skromni pogon zlakotnila na vsaj osem litrov, čemur seveda tovrstni postroj ni namenjen. Vseeno je vožnja povsem prijetna, plavanja skozi zavoje ni veliko, naše misli pa so vseeno bežale k 1,6-litrskem štirivaljniku s skoraj dvesto žvinčeti. Takrat bi dinamika (delno) upravičila atraktiven videz dinamične korejke. Da ne bo poglavje o pogonu turobno kot zimski dnevi v Ljubljani, je skrbel inteligentni ročni menjalnik. Slednji v kombinaciji z blago-hibridno tehnologijo predpripravi sklopko glede na izbran vozni profil. V načinu Sport, med pretikanjem prestav samodejno vzdržuje število vrtljajev motorja za lažjo sinhronizacijo zobnikov in pogonskih gredi.

Vendar ker pragmatični Sloveni raje stavimo na embalažo kot vsebino, bo večina kupcev vsekakor izbrala cenejši in varčnejši litrski agregat, ki je roko na srce, popolnoma zadovoljiv za 99 odstotkov kupcev. Stas nadalje ni poceni, zato morate za izrazito športni dekor Kone v njeni sicer najbogatejši opremi pripraviti slabih 27 tisočakov. Glede na videno in doživljeno, se zdi »fair play« s strani Korejcev.

Fotrov kotiček

Vroč dan, ki se trenutno zdi oddaljen kot konec epidemije. Zvečer sedete na teraso in si po dolgem in pregretem delovniku želite privoščiti ledeno hladno pivce. Za živce, kakopak. In ker vaš organizem kar kriči po ohlajenem hmeljnatem napitku, si odprete prvo steklenico / pločevinko, ki je pri roki. Takrat pa šok – pivo je sobne temperature. Nekaj podobnega se zgodi pri zagonu Kone N-Line s trivaljnikom, kajti videz vozila vaša čutila napeljuje na zvok in vsaj delno dinamiko, vendar ne prvega ali drugega ni. Je to slabo? Sploh ne, ker ste želeli zgolj zares čedno Hyundai Kono, njen pogon pa ustreza vašim vsakodnevnim potem, ki niso ne dolge ne hitre.

Bo že držalo, da si lahko oblečete Dončićev dres, žoge iz sredine igrišča pa še vržete ne do koša, kaj šele da bi zares kaj zadeli. Če se samo sprehajate med igrišči, preostali tega ne bodo vedeli …

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Videz. Korejci so pri atraktivnosti nažgali germane.
+ Opremljenost. Več v Kono težko stlačite.
+ Vrednost glede na ceno. Za znamke severno od nas bi ob podobni opremi presegli 30, če ne celo 35 tisočakov.
+ Elektronski pomočniki. Paket Smart Sense je vsekakor vreden doplačila.
+ Pogon. Če ste mestna srajca in obožujete ravnoprav prožen agregat za urbano džunglo.
+ Inteligentni ročni menjalnik. Pretikanje zobnikov predpripravi glede na vozni profil. Palec gor!

GRAJAMO:
– V tako čedne štirikolesnike bi prepovedal vgradnjo tako skromnih pogonov.
– Nezmožnost dokupa samodejnega menjalnika. V mestu pride vsekakor prav …