AvtomobiliTesti

Hyundai Ioniq 6 Impression HTRAC 77,5 kWH

Kje »tankat«?

To je bilo moje največkrat zastavljeno vprašanje, ko sem izvedel, kaj bo naslednji testni subjekt. Poleg tega, so se porajala še vprašanja o tem, kako preživeti teden z električnim avtom v  kraju, kjer ne premoremo niti ene same polnilnice. Kakšni so stroški vožnje na elektriko, kako hitro lahko napolnimo baterijo, kakšen je občutek, ko s sabo voziš ogromno baterijo in še kar nekaj drugih manj pomembnih vprašanj o elektromobilnosti na sploh.

V pomoč pri odkrivanju odgovorov na vsa ta vprašanja, je bil tokratni sopotnik nihče drug kot svetovni avto leta 2023 in vsaj na papirju eden najnaprednejših EV-jev ta hip – Ioniq 6. Do 80 % napolnjeno baterijo v 18 minutah, doseg z enim polnjenjem do 610 kilometrov, 600 Nm navora. Vse to se sliši skoraj pravljično, in ko sem prebral vse te podatke, so se zdele skrbi iz uvoda povsem zaman, saj bi lahko z enim polnjenjem preživel skoraj cel teden in po potrebi ob postanku na kavi in hitrem polnjenju baterije v 18 minutah dodal električne energije za naslednjih 350 kilometrov. Pa res zmore vse kar obljublja?
Začnimo pri tistem kar se skriva pod Ioniqovo aerodinamično preobleko. Testni Ioniq 6 je predstavljal vrh modelne ponudbe z baterijo kapacitete 77,5 kWh, dvema elektromotorjema (sprednji z močjo 74 kW, zadnji z močjo 165 kW) s sistemsko močjo 325 električnih vrancev in štirikolesnim pogonom. Vse omenjene komponente dobri 2 toni težkega Ioniqa iz mesta do »stotice« spravijo v zavidljivih 5,1 sekundah in delujejo pri napetosti okoli 800 voltov.

Prav ta napetost je glavna prednost Ioniqa pred ostalimi primerljivimi konkurenti, saj 800-voltna arhitektura ob uporabi ustrezne infrastrukture omogoča izjemne polnilne vrednosti. Nam je uspelo na hitri DC (enosmerni tok) polnilnici s konično močjo 300 kW Ioniqa polniti z 267 kW, kar je pomenilo, da je baterija dosegla 80 % napolnjenost v 18 minutah in je potrebovala nadaljnjih 22 minut do 100 % napolnjenosti. Pri tem naj izpostavimo podatek, da sta omenjena polnilna časa enaka ne glede na predhodno napolnjenost baterije in omogočata enostavno planiranje premorov med potovanji.

Nad podatkom, kako hitro lahko napolnimo Ioniqa ste verjetno trenutno navdušeni vsi, ampak … Takšno polnjenje omogoča le peščica polnilnic v naši podalpski deželi in takšno polnjenje ni niti približno ekonomično, saj vas bo eno polnjenje ob predpostavki, da ste predhodno iz Ioniqa posrkali vse elektrone, po žepu udarilo za dobrih 70 evrskih kovancev.

Polnjenje na polnilnici s konično močjo 300 kW je hitro, vendar še zdaleč ne poceni.

Realnost polnjenja se torej skriva v »normalnih« 50 kW polnilnicah, te so na voljo na domala vseh večjih črpalkah, parkiriščih nakupovalnih centrov, javnih površinah in podobno, polnjenje pa vas bo takem primeru olajšalo za približno polovico prej omenjenega zneska (ultra)hitrega polnjenja. A kaj to pomeni v praksi? Če boste vaš avto na takšno polnilnico priklopili v nakupovalnem središču oziroma ob kakšni naravni znamenitosti, potem se bo Ioniq do 80 % svoje kapacitete napojil v 40 minutah, povsem napolnil pa v dobrih 90 vi pa v tem času najverjetneje še ne boste opravili vseh nakupov ali si ogledali znamenitosti. A kaj 90 minut početi na avtocestnem postajališču?

Pri preživljanju časa na avtocestnih postajališčih boste tako verjetno precej hvaležni za izjemo prostorno notranjost in funkcijo »počivalnikov« na sprednjih sedežih Ioniqa. Torej naj vam predstavimo notranjost. V svetlo, skoraj belo, usnje odeta notranjost za voljo medosne razdalje 2950 mm ponuja ogromno prostora za noge tako spredaj kot zadaj. Tudi v širino s prostorom ne bo težav, se pa znajo višji potniki tako spredaj kot predvsem zadaj malce pritoževati. Zavoljo baterijskega sklopa nameščenega v dno vozila, se v Ioniqu sedi precej visoko, težavo visokega dna bodo še posebej izkusili višji potniki na zadnjih sedežih kjer bo zaradi coupejevsko spuščene strehe trpela njihova pričeska, baterija pa ne bo v  pomoč kolenom, saj bodo pretirano pokrčena. Spredaj bi si sam želel malenkost nižjega sedenje, kar bi izkušnjo ob športnem priganjanju Ioniqa dvignilo še na višjo raven.

Prostorna in svetla notranjost deluje petižno in je ergonomsko odlična

Ostalih pripomb o obliki in kvaliteti notranjosti nimamo, uporabljeni materiali so kljub kombinaciji z nekaj »ekološkimi« vsadki vrhunski, notranjost deluje prestižno, prepriča vonj po pravem usnju in na otip prijetne strukture tudi nekaterih trših »eko« plastik. Notranjost jemlje navdih pri Ioniqu 5 s katerim si deli števce in info-zabavni sistem in je moderna, prečiščena, pregleda ter intuitivno uporabna.

Pohvalim lahko, po mojem mnenju, eno boljših ambientalnih osvetlitev v svetu avtomobilizma. Ta je ravno prav osvetljena, da pričara izjemno vzdušje ponoči in hkrati tako subtilna, da ni po nepotrebnem kičasta ali celo moteča.

Ambientalna osvetlitev ustvari odlično vzdušje in hkrati ni kičasta

Manjšo grajo si zasluži včasih malce počasen multimedijski sistem, kateremu se v primerjavi z nedavno testirano Kono pozna, da je starejšega letnika, kljub vsemu je stalno povezan v medmrežje in vam zato lahko ponudi ažurne podatke o prometu, vremenu, ceni elektrike, zasedenosti polnilnic itd. Zvok iz Boseovega zvočnega sistema je v Ioniqu izjemen, sploh ob dejstvu, da je zvočna izolacija kabine tako dobra, da boste tudi pri hitrostih nad avtocestnimi omejitvami najverjetneje slišali zgolj neprijetno brnenje sosednjega tovornjaka – vetra in kotalnega hrupa praktično ni. K zmanjševanju hrupa vetra prav gotovo pripomorejo tudi »ogledala«.

Zanimiv detajl je nov Hyundaiev logo na volanu. 4 kvadratki pomenijo v Morsejevi abecedi črko H, hkrati so kvadratki osvetljeni in služijo kot indikator napolnjenosti baterije med polnjenjem.

Zakaj v narekovajih? Enostavno, v testnem Ioniqu so na mestih klasičnih ogledal nameščene kamere v notranjosti pa dva izjemna OLED ekrana, ki presenetita tako z resolucijo kot tudi dejstvu da se v temi obnašata kot prava ogledala in ne oddajata nikakršne svetlobe. Tudi privajanje na takšen tip ogledal je bilo precej lažje kot sem si predstavljal na začetku.

Kamere in OLED ekrana namesto ogledal, delujejo tako dobro, da na prava ogledala hitro pozabimo.

Tudi sicer je Ioniq do roba napolnjen z voznimi asistenti, praktično zna voziti sam, se ustavljati in speljevati za vozilom pred sabo, prav tako zna sam menjati vozni pas na avtocesti, kot češnjo na vrhu torte pa ponuja daljinsko parkiranje. Kako to deluje si lahko ogledate v priloženem videu:

 

Ob performansah pogonskega sklopa in prestižu notranjosti se pojavi vprašanje kako nastaviti podvozje takšnega avta? Udobno ali športno?

Hyundaiu je uspelo zadeti zlato sredino, tako vam bosta vaša zadnjica in hrbtenica hvaležni, da kljub 20-palčnim kolesom tudi na luknjastih cestah ne bosta trpeli, vaš vozniški občutek in adrenalin pa bosta navdušena in sproščena ob vožnji na zavitih cestah. Ob deklarirani teži dobri dve toni bi pričakoval, da bo Ioniq okoren in težaški, pa vendar se v praksi izkaže drugače. Čez zavoje se pelje suvereno, moči in navora nikoli ne zmanjka, občutek na volanu pa je dovolj dober tudi za občasno športno vožnjo.
                                                 Kljub 20-palčnim platiščim se Ioniq zna peljati zelo udobno

Pri vsem tem še najbolj trpi doseg. Že res da se Ioniq kot riba v vodi počuti ob lagodni nedeljski vožnji, a tudi takrat je poraba elektronov in posledično doseg kar precej oddaljen od deklariranih 610 kilometrov. V realnosti nam je na testu z enim polnjenjem ob mešanem režimu vožnje uspelo največ prevoziti 410 kilometrov. Poraba se je gibala od 13,5 kW na 100 prevoženih kilometrov ob umirjeni vožnji na podeželski cestah, do 21 kW na avtocesti pri hitrosti 130 kilometrov na uro ter 36 kW ob športni vožnji na zavitih vzpenjajočih se cestah. Skupno je Ioniq v povprečju porabil 19,8 kW po opravljenih 1000 kilometrih in pri temperaturah nekje med 0 in 13 stopinjami.

Poraba se je na testu na določenih odsekih spustila tudi pod 19,7 kW/100km

Preden sklenemo naš test se posvetimo še delu Ioniqa, ki najbolj razdvaja publiko – pri zunanjosti.
Testni Ioniq je bil odet v mat temno sivo barvo s srebrnimi in piano črnimi dodatki. Prav na račun barve in »streamlinerske« oblike smo med testom večkrat slišali, da izgleda kot »batmobil«. Prav ta oblika naredi, sicer na papirju velik, prtljažnik, zaradi majhne odprtine malce manj praktičen, a tako pač je pri limuzinah. Prav tako smo pogosto slišali, kje vse so si pri Hyundaiu izposodili določene oblikovalske prijeme, prav od vseh pa smo slišali, da je Ioniq avto izjemnih detajlov.

Temu ne moremo oporekati, oblikovalci so se potrudili in Ioniqu dodali detajle, ki prepričajo, večina teh je povezanih s »piksli« in elektriko. Posebej v oči padejo smerniki v zunanjih »ogledalih«, antena na strehi vozila, ki s svojo prosojno plastiko razkrije vso svoje elektronsko drobovje in zadnji spojler z integrirano zavorno lučjo po vzoru legendarne Porschejeve 911-ke.

“Streamlinersko” oblikovana limuzina s kupejskim zadkom in na njem nameščenim spojlerjem po vzoru Porschejeve 911ke

4 kulske:

Mi je torej uspelo preživeti električen teden brez prevelikih zapletov? Je! Vsekakor je k temu pripomogel Ioniq 6 s svojo arhitekturo in občutki ki jih ponuja v vožnji, kljub vsemu se na koncu poraja vprašanje, ali smo pripravljeni na »zeleni« prehod in samo električne avtomobile?

Težko reči, si pa elektromobilnosti brez 800-voltne arhitekture ne znamo zamisliti, zavoljo te in vseh ostalih dobrih lastnosti lahko Ioniq 6 svojo ceno 64.419 evrov, kolikor zanj zahtevajo po ceniku, precej dobro opraviči. Se bo pa kljub vsemu potrebno privaditi na pogostejše in daljše postanke ob »tankanju«, vzporedno pa bo potrebno precej vložiti v polnilno infrastrukturo saj le-ta še zdaleč ni kos tehnologiji ki jo nudi Ioniq 6.

Matej Grofelnik
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Oblika, tako zunaj kot znotraj
+ Ambientalna osvetlitev
+ Pogonski sklop
+ Hitrost polnjenja na hitri polnilnici
+ Udobje in športnost hkrati
+ Pomagala pri vožnji

GRAJAMO:
– Malenkost previsoko sedenje
– Doseg, vseeno bi si želeli vrednosti bližje deklariranim
– Občasno počasen info-zabavni sistem
– Apple Carplay in Android Auto sta na voljo le ob žični povezavi

Tehnični podatki:

Mere dolžina/širina/višina (mm) 4.855 / 1.880 / 1.495
Medosna razdalja (mm) 2.950
Prostornina prtljažnika (l) 401 zadaj; 14,5 spredaj
Teža (prazno v./dovoljena) (kg) 2.095 / 2.520
Elektromotor 3-fazni sinhroni
Največja moč (kW) 239
Največji navor (Nm) 600
Največja hitrost (km/h) 185
Pospešek 0 – 100 km/h (s) 5,1
Kapaciteta baterije (kWh) 77,5
Priključna moč (AC / DC) 10,5 kW / 350 kW
Doseg (kombiniran režim) 522 – 610 km
Poraba (kombiniran režim) 14,3 – 16,8 kWh / 100 km
Poraba na testu 19,7 kWh / 100 km
Cena osnovnega modela (v EUR) 45.100
Cena testnega modela (v EUR) 64.419
Uvoznik Hyundai Avto Trade d.o.o. Ljubljana
Spletna stran www.hyundai.si

Povezani članki

4 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to top button