AvtomobilizemNoviceZanimivosti

Podrobnejši sprehod skozi trajnost pnevmatik

Michelin namerava do leta 2050 izdelovati le trajnostne pnevmatike.

Pnevmatike so velik črn madež avtomobilske industrije kar se tiče ogljičnega odtisa in trajnostnega procesa izdelave. Čeprav je del uporabljene gume pridobljen iz naravnih virov, so klasične metode izdelave zelo obremenjujoče za okolje, kajti ogromno število sestavin je fosilnih materialov, katerih proizvodnja porabi zajetno količino energije.

Ne dolgo po izumu pnevmatike se je razširila delna nadomestitev naravnih materialov s sintetično gumo. Sintetična guma je polimer. Uporabljata se dve vrsti, butadeinska in stiren butadeinska guma, butadin pa je plin pridobljen iz ogljikovodikov – snov katere gorenje poskušamo občutno zmanjšati. Pnevmatike so kompleksna zadeva, katerih seznam sestavin se bere skoraj kot kakšna kemijska bukva, med drugim vključuje silicijev dioksid, kremen, razne mehčalce in smole, kot tudi tekstil, ki skupaj z jeklenimi nitkami ustvari strukturo osnove pnevmatik.

Veliko poglavitnih proizvajalcev pnevmatik stremi k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida in uporabi trajnostnih materialov. Michelin je pred kratkim napovedal 100 odstotno trajnost do leta 2050, že sedaj je 28 odstotkov komponent njihovih pnevmatik pridobljenih iz naravnih, recikliranih ali drugače trajnostnih surovin. Od leta 2012 sodelujejo s partnerjem Bio Butterfly, pri razvoju bioloških butadeinov s fermentacijo rastlinskih biomas, katere bodo uporabili že letos. Nadaljnje sodelovanje bo obsegalo recikliranje plastičnih odpadkov in polietilen tereftalata (PET), kar bo omogočilo predelavo milijonov plastenk v poliestrska vlakna.

Za letošnje leto je predvidena tudi izgradnja obrata za reciklažo pnevmatik, z namenom proizvodnje olja za pirolizo, bio-sintetičnega nadomestka naftnih derivatov. Proces, ki bo obenem ponudil čistejši način pridobivanja jekla, raznih plinov in silicijevega dioksida, je razvilo švedsko podjetje Enviro.

Michelinova prizadevanja v tej industriji niso osamljena, svoje načrte imata tudi Continental in Goodyear, ki razvijata način pridobivanja naravnega lateksa iz korenin regrata. Ogromne plantaže kavčukovcev, zaradi katerih so skrčili nemoralno količino deževnih gozdov, so še eden izmed neprijetnih stranskih učinkov industrije pnevmatik. Na drugi strani pa je regrat, ki lahko raste praktično kjerkoli, celo poleg proizvodnih obratov in na nerodovitnih površinah. Goodyear v številnih pnevmatikah za tekalno površino uporablja zmes sojinega olja in pa prah riževih lupin namesto peska, pri pridobivanju kremena za izboljšavo oprijema na mokrih površinah.

Žiga Kolman
foto: Michelin

Povezani članki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Back to top button