Ford Transit Custom Multicab 2.0 EcoBlue 170 KM A8

Petkovo popoldne. Telefon. Na drugi strani žice domači mojster Toni – sosed, ki dela in »servisira« vse domače in vrtno orodje, ki brunda nad 60 decibelov. Tokrat je v stiski. V soboto naj bi z družino skočil v Bauhaus po štiri tri metre dolge kotne letvice za novo otroško sobo, pa bi po poti odložil še ženo in otroka pri tašči. Klasična slovenska sobota torej – dva odrasla, dva otroka, tri metre dolge letvice, in vse to z enim samim vozilom. Toni je k sreči fiktivna oseba, malo manj pa dejstvo, da sem imel na dvorišču zasidran Fordovega garača z oznako Transit Custom Multicab. Ta posebnež in kabino v obliki črke L in nemalo nevronov sem pokuril, ko sem študiral kdo bi si omislil tak voz. In sem ga našel, četudi zopet le v mojih mislih.

Kako bi torej razložil njegovo pravo identiteto v kombi svetu? Furgon? Ne ravno, saj ima sredinska bočna drsna vrata in zadaj dva polnopravna sedeža. Kombi? Pa ima na nasprotni strani pločevinasto steno in del tovornega prostora, ki teče po vsej dolžini vozila do voznika. Razrezan na dvoje? Najbrž – Multicab je škatla, ki je razdeljena s kovinskim L-jem in s tem rešuje dilemo, s katero se vsi »furgonarji« vlečejo že desetletja – kako z enim samim vozom zapeljati pet duš in hkrati prepeljati recimo tri metre dolge predmete. Sledite? Iz voznikove strani je to torej klasičen tovorni furgon z eno sedežno vrsto, iz sovoznikove strani pa je to petsedežnik z drugo vrsto in bočnimi drsnimi vrati. Sedeža zadaj sicer nimata leve okenske odprtine zaradi stene, a je to majhna davščina v zameno za asimetrično magijo, ki se začne, ko stopite v tovorni del. Tako, naj še slike povedo svoje.

Kaj pa počutje na z ene strani blindirani drugi sedežni vrsti, kjer občutek prostornosti malenkost trpi? Pri modrem ovalu so se tega zavedali in v drugo sedežno vrsto namenili točkovne LED bralne lučke, klimo, USB-C polnilce in dovolj prostora za kolena, brez da bi ob 5-članski ekspediciji koga prosili, naj kaj prekriža ali drži v naročju. Kaj pa pričaka kapitana te L ladje? Za začetek 13-palčni multimedijski ekranom s Fordovim sistemom Sync 4, ki podpira tako Android Auto kot Apple CarPlay. Pod ekranom je še vedno skupinica gumbov za klimo, kar je v dobi, ko se za vklop gretja sprehodite do treh menijev globoko, prava sreča. S šalo na stran, volanski drog lahko na privezu, ko si vzamete pavzo, nagnete v vodoravni položaj, prekrijete z ravno mizico in si na njej sredi parkirišča postrežete z malico. V Fordu temu rečejo »tablica za laptop«, sam bi ji rekel kar jedilna miza. Definitivno koristna iznajdba in povsem dobrodošla v vozu, kjer obrtnik zlahka prebije pol dneva ali več.

Da bo plovba relativno enostavna poskrbijo dobrote kot je recimo digitalno vzvratno ogledalo, ki se s pritiskom na stikalo lahko spremeni nazaj v klasično optično varianto, vendar potemtakem vidite zgolj svoje sopotnike in pločevinasto steno zadaj. Všečno je tudi dejstvo, da vzvratna parkirna kamera deluje ločeno, torej sta na zadnji strani dejansko nameščeni dve kameri – ena nadomešča ogledalo, druga se vklopi med vzvratno vožnjo in prikazuje na osrednjem zaslonu.

Pod motornim pokrovom Multicaba je brundal dvolitrski EcoBlue sajavček v delovni različici – 125 kW oziroma 170 KM in precej uporabnih 405 Nm navora. To skupaj z 8-stopenjskim samodejnim pretikačem zobnikov pomeni gladko in nič kaj lenobno vožnjo. Tudi polno naložen, tudi v klance in tudi pri prehitevanju. Žeja? Na normnem krogu se je števec ustavil pri 7,8 litra na sto kilometrov, avtocesta je zahtevala 8,7 litra, končno povprečje testa pa pri zelo dostojnih 8,1 litra. Pošteno za 5,45 metra dolg in 2,1 tone zajeten kvader na kolesih.

Na hitro še beseda ali dve o cestne manirah. Transit Custom je s peto generacijo postal v razredu kombilimuzin in srednjih furgonov skoraj merilo glede tega. Udoben položaj za volanom, lep pregled nad dogajanjem, nič kaj tečni sodobni asistenčni sistemi, ki jih je bila mini četica, ter vsa sodobna pomagala z dvema že omenjenima kamerama na zadku. Občutek sem imel, da se testni voz vede kot avtomobil, ki je zgolj nekoliko narasel v dimenzijah, ne pa kot kombi, ki bi se moral obnašati kot avtomobil.

Cenik osnovnega Multicaba se z davščinami prične pri dobrih 44 tisočakih, naš dobro opremljeni testnež s polnimi opcijami, vključno z digitalnim ogledalom pa je blagajniški račun ustavil na 55 tisočakih in pol.

4 kulske

Fotrov kotiček

Vsak teden s kombijem prinese svojo malo dogodivščino in tokratna je dokazala, da je Multicab eden tistih kočij, ki rešuje vse sorte zagat – tiste, ko bi sicer morali iti dvakrat. Z družino, letvicami, kolesi, deskami, deli za hišo. Z Transitom Custom v L-konfiguraciji boste vse skupaj zvozili v eni rundi. Drži, da je en izmed potnikov na drugi klopi obsojen na slepo steno, toda če Multicabu odpustite to enostransko slepoto in zamenjate klasično vzvratno ogledalo za zaslon z dvojno kamero, vas potem prešine, da L zlahka postane neki nov standard. Tisti, ki ga bomo morda čez nekaj let pri vseh kombijih jemali za samoumevnega.

Še zanimivost. Transita Custom sestavljajo Turki. Ne tisti iz drugega največjega turškega mesta – Berlin, naj vas zapis o nemškem poreklu na homologaciji ne zavede, temveč tisti iz Gölcüka, le streljaj jugovzhodno od Carigrada, kjer se na obali Marmarskega morja bohoti nič kaj skromna Fordova tovarna, kjer pravzaprav domuje celotna flota lahkih gospodarskih vozil modrega ovala.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+  L-kabina, ki pomeni en voz manj za vse opravke.
+  Bočna drsna vrata na obeh straneh – tovorna na levi, potniška na desni.
+  Digitalno vzvratno ogledalo z nočno vidljivostjo.
+  Delu podrejeni dvolitrski sajavček je le še češnja na torti.
+  Všečen voznikov delovni položaj, kot pri vsakem kombiju.
+  Ohranjeni fizični gumbi za klimo.
+  Volanski drog s postavljivim namiznim pladnjem.
+  Vožnja, ki bolj spominja na osebni avtomobil kot na furgon.

GRAJAMO:
–  Če ste potnik na zadnji klopi in ste pristali ob steni, bo dolga pot mučna.

Tehnični podatki: