Ne bluzi, z glavo kruzi.

Od izgovorov k rešitvam. To je glavno sporočilo nove iniciative za varno mikromobilnost, v kateri sta moči združila Zavod VOZIM in Zavarovalnica Triglav. Z njo želijo nagovoriti predvsem mlajšo generacijo, med katero so e-skiroji zelo priljubljena oblika mobilnosti. Z množičnostjo njihove uporabe namreč skokovito rastejo tudi nesreče in poškodbe. Večino jih povzročijo e-skiroisti sami. Ob tem pa, tako kot tudi ostali udeleženci v prometu, uporabljajo različne bolj ali manj domiselne izgovore, zakaj je do nesreče prišlo.

Mikromobilnost, posebej elektrificirana, v prometni ekosistem prinaša številne rešitve za trajnostni prehod, hkrati pa nova razmerja med udeleženci v prometu prinašajo tudi nova tveganja. »Ne izmišljajmo si izgovorov, raje ohranimo pozornost v mestnem prometu,« poudarjajo v iniciativi za varnejšo mikromobilnost z zanimivim imenom, Ne bluzi, z glavo kruzi.

»Iniciativa je nastala, ker želimo, da je mikromobilnost in z njo prostor za vse, varna. A se je nismo lotili sami, pač pa skupaj z mladimi iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo iz Celja. Mlade vidimo kot generatorje sprememb in hkrati tiste, na katere želimo najbolj vplivati. Zavedajo se namreč problema in razmišljajo, kako ga lahko naslovijo z zanimivimi idejami. Skozi raziskovalno nalogo so tako mladi razvili tudi prototip varnejšega e-skiroja. S povezovanjem z Zavarovalnico Triglav pa želimo idejo celostno nadgraditi in jo prenesti ne le na mlade, pač pa tudi na starejše. Verjamemo, da se bodo v tej celostni iniciativi zgodile večje spremembe vedenj za varnejšo mikromobilnost,« je namen nove iniciative orisal David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.

Skozi izkušnje do spreminjanja vedenj

Čeprav statistike mlade izpostavljajo kot pogoste povzročitelje nesreč z e-skiroji, pa s statističnimi podatki še ne spreminjamo vedenja. Zato so v novi iniciativi za varnejšo mikromobilnost skupaj z mladimi ustvarili dva prostora, kjer z izkušnjo raziskujejo, kako se na skupnih površinah srečevati varneje. Javna agencija RS za varnost prometa, ki iniciativo za varno mikromobilnost podpira, navaja, da resne poškodbe voznikov e-skirojev naraščajo. Tudi policisti beležijo vse več kršitev voznikov e-skirojev. V letu 2022 so jih zaznali že 727.

»Pri nadzoru e-skirojev smo policist manj učinkoviti, kot bi lahko bili. Veliko število e-skirojev je predelanih in dosegajo večje hitrosti od 25 km/h. Ti so seveda tudi veliko bolj nevarni za uporabnike, pa tudi za druge udeležence cestnega prometa. Žal vozniki e-skirojev tudi ne spoštujejo, vsaj ne v dovolj veliki meri, cestno prometnih predpisov, polnoletni vozniki e-skirojev pa le malokrat uporabljajo zaščitno čelado,« je nekaj izzivov, s katerimi se na področju varnosti v cestnem prometu soočajo policisti, opisal mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.

Rudi Leskovec
foto: Zavarovalnica Triglav