5 valjev in desetkrat toliko let legendarnega Audijevega agregata
VIDEO: Ikona zmogljivosti in zvoka prihodnje leto praznuje abrahama!
Audi bo prihodnje leto obeležil 50. obletnico petvaljnega motorja, ki je bil prvič predstavljen leta 1976 v drugi generaciji modela Audi 100. Sledile so nadgradnje s turbopolnilnikom, štiriventilsko tehnologijo, dizelskimi različicami in dirkalnimi motorji za reli. Danes tradicijo nadaljuje 2.5-litrski TFSI v pobalinskem Audiju RS 3.
Petvaljniki imajo kultni status in so globoko zasidrani v Audijevi identiteti. Oblikovali so slogan “Vorsprung durch Technik” oziroma napredek skozi tehniko v prevodu – z uspehi v avtomobilskem športu in vrhunskimi zmogljivostmi v serijski proizvodnji. Še danes 2.5-litrski TFSI ponuja izjemno vozno izkušnjo, podkrepljeno z značilnim zvokom.
Zgodovina: od Audija 100 do modela Quattro
Prvi petvaljnik je leta 1976 poganjal model Audi 100 (C2). Razvili so ga, ker štirivaljniki niso več zadostovali takratnim ciljem po povečanju zmogljivosti. Motor s prostornino 2.144 cm3 je razvil danes povsem vsakodnevnih 100 kW (136 KM), serija Audi 100 5E pa je bila uradno predstavljena leta 1977.
Leto kasneje je Audi ponudil prvi dizelski petvaljnik, v 1979 pa prvi turbobencinski motor (Audi 200 5T, 125 kW). Pravi preboj je sledil leta 1980 z Audijem quattro, ki je združeval turbopolnilnik, hladilnik polnilnega zraka in štirikolesni pogon. Z močjo 147 kW (200 KM) je osvojil reli svetovno prvenstvo 1982, Hannu Mikkola pa leto kasneje naslov med vozniki. Leta 1983 je sledil Sport quattro s 306 KM, ki je postal najmočnejši serijski avtomobil tega nemškega proizvajalca. Različica za skupino B je imela takrat osupljivih 450 KM.
Vsa ta silna konjenica je seveda pokorila konkurenco tudi po koncu skupine B. Legendarni Walter Röhrl je leta 1987 z Audi Sport quattro S1 (598 KM) osvojil Pikes Peak. V seriji Trans-Am je Audi 200 quattro (510 KM) leta 1988 prinesel naslov Hurleyju Haywoodu., leto kasneje pa je IMSA GTO z 720 KM navdušil ameriško oktansko sceno.
Nadaljnji razvoj
Na salonu v Frankfurtu 1989 je Audi predstavil model 100 TDI, prvi petvaljni dizelski agregat z neposrednim vbrizgom in elektronskim upravljanjem (88 kW). Leta 1994 je sledil danes prav tako iskani in priljubljeni Avant RS2 s 315 KM, ki je združil praktičnost karavana in moč športnega avtomobila. S prihodom Audija A4 (B5) so petvaljnike v srednjem razredu postopoma zamenjali V6 motorji. Zadnji petvaljniki – 2.5 TDI v Audiju A6 in 2.2-litrski turbo v Audiju S6 – so bili ukinjeni leta 1997.
Turbo in neposredni vbrizg v Audiju TT RS
Leta 2009 – 30 let po prvem petvaljnem turbobencinskem motorju – je Audi predstavil TT RS. Iz poltretjega litra prostornine je quattro GmbH iztisnil 250 kW (340 KM) s turbopolnilnikom in neposrednim vbrizgom. Motor je navdušil tudi v RS 3 Sportbacku, medtem ko je TT RS Plus leta 2012 dosegel 265 kW (360 KM). Leto kasneje je RS Q3 kot prvi kompaktni SUV odprl novo tržno nišo. Leta 2016 je sledila nova različica motorja, ki je z lažjo zasnovo in manj trenja dosegla 294 kW (400 KM) ter 480 Nm navora.
Audi RS 3 – kompaktnež s 400 KM in 500 Nm navora!
Sedanja generacija petvaljnika, predstavljena leta 2016, je zasnovana za visoko zmogljivost in nizko maso. V Audiju RS 3 motor EA855 Evo Sport razvije 400 KM in 500 Nm navora, kar omogoča pospešek 0–100 km/h v 3,8 s ter največjo hitrost do 290 km/h. Oznaka TFSI pomeni turbopolnjenje in neposredni vbrizg.
Za tehnofile
Glava motorja, ležaji, bati in ročična gred so zasnovani za vzdržljivost, številni deli pa iz lahkih materialov, kar izboljša odzivnost. Motor tehta približno 160 kg in je dolg manj kot 50 cm, zato je primeren za prečno vgradnjo. Ohišje je aluminijasto, ročična gred votla, uporabljeni so tudi magnezijevi in aluminijasti deli. Posebni ukrepi, kot so plazemsko prevlečene puše valjev in hladilni kanali v batih, zmanjšujejo trenje in porabo.
Inovativen sistem toplotnega upravljanja s preklopno vodno črpalko omogoča hitrejše segrevanje po hladnem zagonu, aluminijasta oljna črpalka pa prilagaja tlak glede na obremenitev. Valvelift sistem spreminja odpiranje ventilov v dveh stopnjah – za manjšo porabo pri nizki obremenitvi in za neposredno odzivnost pri polni moči. Motor je bil testiran v različnih evropskih podnebjih, na različnih nadmorskih višinah ter na vzdržljivostnih vožnjah po Nürburgringu.
Ročna proizvodnja 2.5 TSFI agregata
Petvaljnik nastaja v madžarski tovarni Győr v posebni ročni montaži na več kot 1.000 kvadratnih metrih. Motor sestavljajo strokovnjaki na 21 postajah – povsem brez robotov. Ključne komponente, kot so ojnice in ohišje valjev s plazemsko prevleko, nastajajo v ločenem proizvodnem delu.
Sestava se začne z aluminijastim ohišjem, nato se vstavijo ročična gred, bati in ojnice. Sledi preverjanje navora, namestitev tesnil, oljne posode (zgornji del iz magnezija), injektorjev, senzorjev in verige, ki povezuje ročično z odmično gredjo. Nato se pritrdi glava motorja, vgradijo svečke, sesalni kolektor in velik turbopolnilnik.
Na koncu se namestijo še električne povezave in dvomasni vztrajnik, ki zmanjšuje vibracije ter podaljšuje življenjsko dobo komponent. Motor prestane mehanske in elektronske teste – t.i. hladni in vroči preizkus. Ko je vse potrjeno in odobreno, se motor z žerjavom naloži na paleto in po železnici odpelje v Ingolstadt, kjer se v namesti v Audijev model RS 3. In dokler pet valjev rohni, je vredno, da se jim prisluhni:
Blaž Likovič
foto: Audi




![as-center[728x90]zascitna-oprema](https://caranduser.com/wp-content/uploads/2021/01/as-center728x90zascitna-oprema.gif)






