Otroci so naši največje bogastvo, zato …

V prostorih URI Soča je potekala okrogla miza z naslovom “1, 2, 3, varno me pripni!”, ki jo je organiziral Zavod Varna pot v sodelovanju z Baby Centrom. Dogodek so z aktivno udeležbo podprli še mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije Generalne policijske uprave (GPU), mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice Agencije RS za varnost prometa (AVP), Robert Sabol, dipl.zn.reševalec, Inštruktor ITLS pediatric & adult, Reševalna postaja UKC Ljubljana, Selma Busovača, predstavnica Cybexa in Branko Marinič, predstavnik Baby Centra.

Slovenija po študiji Evropske organizacije za varnost cestnega prometa v zadnjih 10 letih sodi med prvih šest držav v Evropski uniji po varnosti otrok. “To je lahko veliko priznanje vzgojiteljem v vrtcih, učiteljem, staršem, številnim aktivnostim v državnih organizacijah in nevladnem sektorju. Predvsem pa zakonodaji, ki je področju varnosti otrok namenila zelo veliko pozornost,” je stanje v Sloveniji opisal g. Robert Štaba. Zavod Varna pot je v preventivne-izobraževalne programe vključil že več kot 200.000 otrok. “Statistiki se sam rad izogibam, saj številka ne pomeni veliko. Šele ko številko spremenimo v ime in priimek in se spomnimo, da je to nekdo izmed nas, pa je tudi številka ena lahko zelo veliko,” je ob pogledu na statistične podatke povedal g. Štaba.

Kljub temu, da je Slovenija v samem vrhu evropskih držav v dosledni uporabi otroških avtosedežev in smo z različnimi pobudami dosegli visoko stopnjo pripetosti, pa še nismo tam, kjer bi si želeli. V zadnjih šestih letih je življenje na naših cestah izgubilo pet otrok, 28 pa jih je bilo huje poškodovanih. Ne gre le za številke na papirju, gre za otroke z imeni, otroke, ki so nekomu pomenili ves svet. “Velikokrat smo se že soočili s posledicami nesreče, kjer je otrok utrpel hude poškodbe zaradi neuporabe avtosedeža. Od več kot 30.000 intervencij, v katerih sem sodeloval, uspešno izbrišem večino – tiste, kjer so bili udeleženi otroci pa ostajajo. Tako zmeraj, ko se peljem mimo katerega izmed krajev nesreče, intervencijo podoživljam,” je s solzami v očeh povedal Robert Sabol, dipl. zn. reševalec, ki je na okrogli mizi zastopal Reševalno postajo UKC Ljubljana in skrbi tudi za izobraževanje gasilcev in policistov, ki sodelujejo pri reševanjih.

“Človeško telo je antropološko razvito za “potovanje” s 6 km/h, kolikor lahko dosežemo s hojo. Otrok ni pomanjšan odrasli. Delovanje sil na otroka je še toliko večje, proporci telesa so drugačni, skelet še ni dokončno formiran, prav tako ne mišična tkiva. Ob trku so obremenitve zato še toliko hujše in vratna hrbtenica je tista, ki utrpi največ škode,” je pojasnil reševalec g. Sabol.

Rudi Leskovec
foto: caranduser.com