Glashütte Original PanomaticLunar

Pred nekaj meseci sem naletel na zelo nenavadnega ljubitelja ur. Čeprav se njegova strast do časomerov izkazuje z izredno širokim poznavanjem obrti, pa me je presunila omemba, da si lasti zgolj eno uro ter da le-to nosi samo občasno.

Marsikomu se bo možakarjeva odločitev zdela nesmiselna in ob kateri sem tudi sam zavil z očesoma.  Vendar, ko je nadaljeval s svojo življenjsko zgodbo, je celoten narativ zgodbe dobil smisel. S svojim vstopom v svet urarstva, je zdaj že zrel družinski mož ter trdno stoječi poslovnež, kaj hitro ugotovil, da te lahko časomeri precej zasvojijo. O tem sta s svojo ženo velikokrat razpravljala in pravzaprav ga zelo podpira v njegovem lepem in posledično dragem hobiju. A obstaja en ”catch”.

Ob odkrivanju časomerilnih draguljev je skozi nakupe različnih časomerov spoznal, da je izjava ”samo eno uro še kupim”, le še ena izmed človekovih laži (bolje zapisano, ”zasvojenega” ljubitelja ur). Tako je tej že večkrat videni zgodbi urarskih navdušencev naredil konec in se odločil za ”kolekcijo” z eno prestižno zapestno uro, katere vrednost pa je v okviru njegovih finančnih zmožnosti oziroma, nima spodnje kot tudi ne zgornje meje. Za nameček pa uro le redko nadene na zapestje. Opravlja veliko terenskega dela, kjer ure ne želi poškodovati, prav tako pa mu ni v navadi, da bi izstopal ali pa se z uro postavljal.

Med pogovorom urarske tematike sem pomislil na nedavno preizkušeno, idealno za njegovo zapestje. Petična, skrbno izdelana, mehansko popolna in elegantnega videza, ki nalašč ustreza življenjskemu stilu ljubitelja romantike mehanskih ur. Izvlečem telefon in pokažem fotografijo testne ure Glashütte Original PanomaticLunar. ”Poezija”, doda in nadaljuje: ”Poznam to nemško blagovno znamko. Vrhunske ure izdeluje. Škoda, da se vedno pri nakupu odločimo za klišeje. Mogoče jo kdaj postavim v svojo vitrino.”

Le zakaj je ne bi, si mislim pri sebi. Veličastna ura s posebno številčnico. Razgled na čudovit mehanizem. Časomer, ki ga lahko v nedogled občuduješ, kar sem med preizkušanjem zaznal na enem izmed sestankov v podjetju, kjer je sodelavec ”buljil” na moje zapestje. Želel sem se prepričati, če res gleda uro ali je samo zamišljen, zato sem hipoma čez Panomatic Lunarja potegnil rokav in njegov pogled je spremenil smer. Res je, tako vpadljiva je ta ura, sploh, če še nanjo posije sonce, žarki katerega razkrijejo prelivajočo se barvo številčnice ter bleščeče zvezde na disku prikaza luninih men.

In veste kaj, ironija je, da je to čarobnost moč ozreti le v živo. Še tako dobre fotografije uri delajo krivico. Preprosta je samo osnova. Kovinsko ohišje premera 40 mm ter debeline 12,7 mm. Dolžina ure čez nosilce paščka znaša 47 milimetrov. Kompaktne mere so torej voda na mlin mnogim dimenzijam zapestij, saj bo namestitev ustrezala tako manjšim kot večjim. Sam imam zapestja skoraj 20 centimetrov, pa je daleč od dejstva, da bi se ura na roki izgubila.

Oblika torej spomina na vintage žepno ura, vendar na tem mestu se podobnost konča. Številčnica pompozno nastopa s svojo asimetrično postavitvijo, katera je nemško natančno preračunana z razdaljami med elementi. Koncept verjetno poznate s sosednje vaške manufakture, ampak dvomim, da v tem primeru govorimo o konkurenčnosti. Vsaka številčnica ima svojevrsten šarm in PanoMatic Lunar s temno modro galvanizirano številčnico preverjeno nikogar ne bo pustil ravnodušnega. Podlaga prikaza časa in sekund ima teksturo gramofonske plošče in prelivajočo se barvo z učinkom sončnih žarkov. Luminiscenca se nahaja le v kazalcema ur in minut, kar je dovolj, saj takšne ure praviloma redkeje nadenemo ter so bolj namenjene občudovanju kot branju natančnega časa. Skratka, na mestu 4. ure klasične številčnice se nahaja hišni patent prikaza datuma PanoramaDate, ki deluje s pomočjo dveh diskov. Prvi ali levi nosi številke od 0 do 3, medtem ko desni prikazuje cifre od 1 do 9.

Ne toliko uporaben kot všečen pa je zaplet prikaza luninih men. Ta se nahaja v območju 2. ure, nastavlja pa se ga s pomočjo vzmetnega gumba na boku ročno brušenega ohišja. Malo nižje na desni strani ohišja se nahaja še nastavitvena krona, s katero v prvi poziciji navijamo mehanizem, v drugi nastavimo datum ter zadnji korigiramo čas. Izgled vrhnje strani časomera zaključuje safirni kristal.

Tega najdemo tudi na hrbtni strani in nam razkriva še bolj osupljivo ročno delo. Če še nemara ne veste, je Glashütte Original eden redkih proizvajalcev ur, ki v lastni ”tovarni” ustvarja imenitne številčnice. Tem se pridružujejo še dovršeni mehanizmi, zato bi bil greh, če bi jih zaprli s kakšnim kovinskim pokrovom.

Na srečo več desetletij delujoča manufaktura ve kako se stvari streže, zato so lepo obdelane mehanizme postavijo na ogled. Oko bo najprej ozrlo skeletni rotor avtomatskega mehanizma kalibra 90-02 z dvojim G simbolom, ki je narejen iz 21 karatnega zlata. Njegovo delo je, da med nošnjo vestno navija vzmet, ki zmore shranili do 42 ur rezerve navitja. Zagotovo ne bo šlo mimo ročno graviranega nosilca mostička vpetja nemirke, katere fino delovanje se nastavlja s pomočjo dveh elegantnih ”labodjih vratov”. V bistvu je edini minus ta, da bodo mehanizem v večini primerov občudovali zgolj lastniki.

K elegantnemu nastopu pripomore temno moder Louisiana Alligator usnjen pašček z varnostno kovinsko zaponko, ki je preprosto nastavljiv in primeren tako za resno garderobo z obleko kot ”casual” odpravo za večerno druženje, čeprav bo kdaj številčno omejeno le na eno osebo. Zaskrbljujoče? Pravzaprav ne, saj je občasno dobro za posameznika, da razmišlja v samoti (ne osamljen). O aktualnih svetovnih tematikah, osebnih zadevah …

Nič ni narobe, če brez motilcev razmišljamo o urah, saj bomo le tako prišli do notranjih spoznanj, da mogoče res ni vedno smiselno slediti (instantnim) trendom.

Rocco
foto: caranduser.com

SPECIFIKACIJE – Glashütte Original PanomaticLunar