Opel Grandland Ultimate 1.2 AT8

Prodaja športnih terencev cveti podobno kot ponudba točenega piva na priobalnem kafiču sredi poletne sezone. Toči dokler stojijo v vrsti oziroma prodajaj in po potrebi posodabljaj. Ne piva seveda, slednje nam ustreza takšno kakršno je, temveč športni terenec, križanec ali kakorkoli imenujemo sodobne mešance tradicionalnih avtomobilskih segmentov. Oplovci so po štirih letih na medgeneracijsko nadgradnjo poslali svojega Grandlanda, za nas Evropejce družinsko uporabnega SUV-ja. Ta je prejel kar nekaj novitet, ki se na prvi pogled z izjemo maske po imenu Vizor morda ne opazijo. Zato si vzemite trenutek, prižgite si zvitek tobaka (če vam tako paše), in kaj hitro vam pojasnim, da posodobljeni Grandland ima kaj novega ponuditi.

Vizor masko sem že omenil. Gre za Oplovo retro oblikovno potezo, ki bo pritekla prav vsakemu njihovemu vozu, ko bo ta ali osvežen ali generacijsko nadgrajen. In prav to ravnanje ima velik vpliv na dojemanje integralne prezence Grandlanda. Močno je pridobil na eleganci in nekaj malega tudi dinamiki ter se končno otresel mlačnega priokusa pred prenovo. Saj je prvotna prva generacija oblikovno povsem spodobna, morda celo preveč in v prav ničemer ne izstopa. Kakorkoli, nova maska skupaj s kontrastno črno streho ustvari zrel dvobarven videz, ki se ga noben sodoben oča ne brani. Kakopak, tudi mati ne.

Oba se bosta navduševala nad nekoliko bolj digitaliziranim Pure Panel ambientom, a pozor. Pri Oplu ne drvijo z ekransko tehniko in očitno pametno beležijo odziv kupcev dražjih in že pred nekaj leti digitaliziranih vozil, zato so ohranili ključne tipke – tako za klimatizacijo kot multimedijo in fundamentalne asistenčne sisteme. Onemu zgoraj sem se zahvali za start-stop tipko, ki je pri večini novih vozil romala globoko v menije infozabavnega vmesnika. Strojniška deformacija pač, ki veleva naj motor obratuje ter nikar ne životari med semaforji z neogretim oljem v spodnjem zbiralniku (karterju v lokalnem dialogu) . Vrnimo se k obdržanim gumbom. Slednji bodo godili zlasti praktikom po duši.

Digitalna podoba merilnikov ni najsodobnejša, a je zopet praktično naravnana s prikazom temeljnih obratovalnih parametrov ne glede na izbran vozni profil. Testni Grandland je na druženje pripeljal zanimivo (doplačljivo) varnostno funkcijo – nočni vid. Ne, ne boste si nadeli posebnih očal, ko boste sedli za volan, kajti te je že nataknil avtomobil sam. Posebna in v nosu nameščena infrardeča kamera zaznava toploto razliko objektov do 100 metrov pred vozilom in identificirane pešce ali živali prikaže na voznikovem zaslonu. Pri tem sledi njihovemu gibanju in po potrebi aktivira sistem za zaviranje v sili. Za lažjo predstavo je priložen spodnji video:

Še ostajamo v nedrjih Grandlanda, kjer se ravno tako ne gre pritoževati nad oblazinjenjem, vsaj ko sta v igri usnje in alkantara. Nasploh je Grandland udoben in prostoren družinski SUV. Tudi štirje višjerasli osebki v zrelih letih bodo daljše poti prestali brez nerganja, medtem ko nahrbtnik sprejme solidnih 514 litrov prtljage. Več kot dovolj za 99 odstotkov časa na cesti, razen če imate pod domačim krovom mini logistično podjetje. Celoten ambient lahko zaokrožimo z oceno dobro. Brez digitalnih ekscesov, kiča ter po drugi plati zadosti funkcionalno ter udobno.

Ste že skadili? Prižgite si še enega, kajti selimo se pod motorni pokrov. Tam je v testnežu svoj dom našel dobro znani 1,2-litrski trivaljnik francoskega porekla. Zmore solidnih 130 KM, a se njegov volumski manjko kaj hitro občuti. Čim zapeljete na odprte asfaltirane ravnine ali neravnine, bo njegova žeja presegla merila sodobnega bontona. Prečila bo osem litrov, zato bodo tak pogon izbrali vozniki krajših relacij, medtem ko bi dnevnim avtocestnim nomadom raje svetoval poldrugi liter zajetnega sajavčka, ki ima v staji enako število konj, a nekaj deset Nm navora več. Na normnem krogu je bencinski trivaljnik zahteval 7,3 litra, kar je za slabo tono in pol zajete,n ter ne ravno najbolj aerodinamičen SUV povsem spodobna cifra, a kot sem omenil, z nekaj več dinamike in hitrosti prištejte liter ter še kakšno šilce za povrh.

Ekonomiko vedno pustim za finale, da pravzaprav vemo o čem teče računica. Največji Oplov in družinsko uporaben športni terenec z najvišjo stopnjo opreme zahteva reci piši 40 tisočakov. Dodate še nočni vid in nekaj malenkosti pa ste na 42-ih. Konkurenčno lahko zapišem, da ne delim mojega mišljenja glede aktualnih avtomobilskih cen, ki so že pred časom odtavale iz ograde razuma.

Fotrov kotiček

Udobno, spodobno in ne prav ugodno. Ker so dizli fuj in fej v zadnjem obdobju, jih prav veliko ne bo najti na našem asfaltu, čeprav sem trdno prepričan, da bi bili boljša izbira. Priključnih hibridov sled cenovne razlika prav tako ne bo mnogo, zato si pri zastopniku obetajo bencinsko gnane različice, za katere se splača nekaj primakniti pri opremi.

Opel Grandland je dozorel in postal resen konkurent v segmentu družinskih SUV-jev. Vendar tam bitko za prodajni kolač bijejo močni konkurenti s širokim razponom pogonov, opreme in nenazadnje tudi cene. Ni lahko voziti z germani »v štric« in tudi Grandlandu vsekakor ne bo enostavno novačiti zahtevne kupce. Te bo prepričeval s kombinacijo nemškega oblikovnega pristopa in pregovornim francoskih udobjem.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Vizor. Nam je pač všeč in močno vpliva na dojemanje vozila.
+ Videz ima več elegance kot pred prenovo.
+ Udobje. Zazna se pridih francoskih sorodstvenih vezi.
+ Nemška ergonomija ambienta. Logično in praktično zastavljena.
+ Nočni vid. Zabavna aplikacija, ki pa s 1.300 € doplačila ni prav poceni.
+ Prostornost. Morda pričakovano glede na ciljno skupino kupcev.
+ Agilnost vozila glede na nizko prostornino motorja.
+ Serijsko dodani prilagodljivi IntelliLux matrični LED žarometi.

GRAJAMO:
– Poraba. Zakonom fizike ne gre ubežati.
– Manjko germanskega »feelinga« med vožnjo. Pri tem se zgleduje po francozih …