Mercedes-Benz EQC 400 4Matic

Pri »nemški zvezdi« so nekaj časa mencali in po ne ravno najbolj uspešnem električnem razredu B, ki je imel pogon razvit tudi s pomočjo Tesle, vendarle predstavili prvega člana Mercedes-Benz električne družine EQ. Za manj uke lahko zapišemo, da je govora o športno-terenskem GLC-ju v električni podobi in posledično oznako EQC. Slednji je globalno premiero sicer dočakal že v letu 2019, v salone na sončni strani Alp pa je zapeljal šele pred nekaj meseci. Ob napovedi so vodilni pri znamki zatrdili, da to ne bo električni Mercedes, temveč Mercedes med električnimi vozili. Test in postavitev te teze na preizkušnjo…

Začnimo pri očesnem kontaktu. EQC je nedvomno pripadnik germanskega zvezdastega plemena, čeprav je večini vprašanih manj povšeči kot recimo klasično gnani štirikolesni bratje. Medtem ko imajo slednji ostre oblikovalske poteze, je EQC bolj zaobljen. Z razlogom, saj ima najnižji količnik zračnega upora med konkurenti. K sreči so pri projektiranju Nemci ubrali nekakšno kompromisno oblikovalsko pot, saj svoje EQ flote ne želijo kaj dosti distancirati od temeljnih hišnih linij. Ob mraku za premijski izgled poskrbijo prečno postavljena LED svetila s svojevrstnim svetlobnim podpisom, piko na i pa je postavilo doplačilo AMG Line paketa, ki med drugim prinaša okrasne elemente v izgledu karbona, večfunkcijski volan in podoben dekor, medtem ko je še dodatnih 140 evrov zahteval izbor ličnih 19-palčnih platišč z dvojnimi prečkami. Estetike, uglajenosti in prefinjenosti tako dopolnjenemu vozu ne gre očitati. Tudi ambient je projektiran in sestavljen na visokem nivoju ter povzet po že znanih klasično gnanih modelih. Usnje, digitalizacija in zvrhan koš udobja, če strnem izkušnjo.

Bistvo EQC je nesporno njegov električni pogon. Ta vas ali popolnoma zasvoji ali odvrne. Za status premičnine skrbita dva elektromotorja s skupno močjo kar 300 kW (408 KM) in 760 Nm navora, ki energijo črpata iz 80 kilovatnih ur zajetne hranilnice. Vsa ta silna moč je morda malce zavajajoča, kajti odziv pogona pri hitrostih višjih od 100 km/h močno upade. To ni težava zgolj EQC, temveč električnih vozil nasploh. Pospeški z mesta so osupljivi, saj vas v dve in pol tone težkemu vozu do stotice katapultira v 5,1 sekunde, to pa je zajetni konjenici navkljub tudi vse kar lahko športnosti pripišemo. Zopet z razlogom, saj je EQC prednostno namenjen udobnemu križarjenju in bistveno manj cestni dinamiki. Ob mirni mestni vožnji boste intravenozni dovod elektrike potrebovali na približno 350-400 kilometrov, medtem ko avtocesta zahteva več kilovatnih ur in vas na polnilnico pošlje najkasneje po slabih 300 prevoženih kilometrih.

Obvolanske ročice tokrat niso bile namenjene prestavljanju menjalnika, temveč nastavitvi jakosti rekuperacije zavorne energije. Močneje kot ste nastavili, večji je bil pojemek ob izpustu stopalke za plin, kar nadalje pomeni, da lahko v mestnem prometu z nekaj predvidevanja vozite povsem brez pritiskanja na zavore. In s precejšnjo mero predvidevanja, pametnega zaviranja ter nežnega pospeševanja boste s polno električno malho prekrižarili skorajšnjih 400 kilometrov. Po drugi strani pa EQC ni namenjen zasanjanemu kobacanju skozi mestni promet in posledično poraba često preseže 20 kWh na sto kilometrov.

Zato se na koncu pojavi vprašanje, ali bo EQC vsled kompromisov ki jih s seboj pripelje, prepričal dovolj široko množico hkratnih ljubiteljev Mercedes-Benza ter električnih vozil. V zameno za dobrih 84 tisočakov je možnosti na trgu precej, tudi tistih vmesnih s priključno-hibridno tehnologijo, ki se nahajajo v domačih zvezdinih logih ter ravno tako brez emisij prepeljejo nekaj deset kilometrov.

Fotrov kotiček

Tokratni Mercedes-Benz je bil etalon srednjega mestnega SUV-ja, ki bo z veseljem podpiral družinske enodnevne izlete, le predaleč od polnilnic se ne zapeljite brez predhodno napolnjene baterije. Po drugi strani ga bodo utemeljeno preskočili vsi zasebniki in poslovneži, ki dnevno prevozijo zajetno kilometrino ali pa se zgolj ne želijo podrejati časovnim zakonikom lastništva električnega vozila. Polnjenje na domači šuko vtičnici je praktično dvodnevno opravilo, zato je ob nakupu skoraj obvezen domač wallbox. Vse je stvar osebne presoje, polnilnic v bližini delovnega mesta ter stanja na tekočem računu, za drugi avtomobil pri hiši pa ga bodo izbrali zgolj zares uspešni osebki.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Videz. Pohvalen kompromis med klasičnimi in futurističnimi oblikovnimi prijemi.
+ Pospeševanje. Tako težka kočija navdaja z drugačnim občutkom kot športni AMG-ji.
+ Zvočna izolativnost. Vožnja v stalnem »zen« kotičku, kjer udi avtocestna hitrost ne kali tišine.
+ Nivo izdelave. Morda pričakovan dejavnik?
+ Preslikava upravljanja iz klasičnih modelov.
+ Imidž. Lastiti si EQC je svojevrsten prestiž.

GRAJAMO:
– Cena. Več kot 20 tisočakov dražji od primerljivega GLC-ja.
– Poraba. Masa in oblika ne moreta prelisičiti zakonov fizike.
– Dolžina polnilnega AC kabla je prekratka, saj ni daljša od dolžine vozila.