Mazda CX-80 e-Skyactiv D 254 AT AWD Homura Plus

Sobotno jutro. Odprem spletne novičarske strani in zasledim, da rodnost na Japonskem močno upada, v letu 2025 še za dodatne 3 odstotke. Prelistam časopis, ki ga prejemamo za podkuriti kamin in zavijanje solate med letom, sledi podobno zgodba. Nato se ozrem skozi okno in pogled usmerim v testno Mazdo CX-80, o kateri bo danes teklo e-črnilo. Medtem ko se njena očetnjava spopada z demografskim krčenjem, Mazda na evropskih tleh skrbi za dobrobit velikih družin ali zgolj pristašev udobja in prostora. Dame in gospodje, CX-80 je največji japonski SUV, ki nagovarja kupce, kateri prostora nikoli nimajo dovolj in resno hodi v zelje štirikolesni SUV buržoaziji na Starem kontinentu.

Recept, ki so ga vzeli japonski mojstri štirikolesnih umetnin je relativno enostaven – Mazdo CX-60 so nekoliko raztegnili, za kar 25 centimetrov pravzaprav, in ji v višino dodali 30 milimetrov, da je dovolj prostora za vseh sedem sedežev in glave tudi povsem zadnjih dveh potnikov, ki sta tako že lahko zapustila vrtčevske klopi. To pišem zato, ker često na zadnja dva opcijska sedeža spravite zgolj malčke in prav nič več. Skratka, pri CX-80 s tem ni težav, čeprav košarkarjev tja vseeno ne rinite. Prva in klop druge vrste pa se seveda bohotita v prostornosti in to je brez dvoma glavni adut tega velikega SUV-ja.

Sam, no, če sem povsem iskren – dejansko moj podmladek, 7-sedežnike najraje izkoristi za vabilo vseh sotrpinov iz šolskih klopi, da se skupaj z nami podajo na kak vikend potep po okoliških hribčkih, in seveda tudi tokrat ni bilo drugače. In kaj otroci najprej opazijo, ko se povzpnejo v japonsko mobilno sobo za druženje? Sedem sedežeeeeev! Panoramsko strešno oknoooo! Okej, kaj še? V kolikor je zunaj manj kot 10°C, moji prestolonaslednici nadvse radi hihitaje nakurita gretje njunih zadnjic, in testna MX-80 jima je to tudi omogočila. Pri uvozniku so nam namreč postregli s Homura Plus bogato opremo, ki ji domači japonski mojstri rečejo kar »športna eleganca« z več črnine in temnejšim ambientom. Gre torej za SUV z nekoliko bolj športnim značajem v družbi prestižne opreme. V praksi, poleg že omenjenega gretja sedežev druge vrste, to med izstopajočimi elementi pomeni še s črnim usnjem prevlečen ambient, prezračevane in ogrevane sedeže za kapitana in kopilota, LED svetila z matričnimi žarometi in polni obseg e-pomočnikov.

Sam veliko prednost Mazde in tako tudi CX-80 vidim v ohranjenih fizičnih stikalih za hitro in intuitivno uporabo. Nič tapkanja po ekranih, ki so po velikosti že prekašali PC monitorje izpred desetih let, nič pokroviteljskega zaklepanja pred »prekomerno« uporabo teh zaslonov, nič izgubljanja živcev ob natančnem centriranju kazalca za pritisk na prav določeno mesto na ekranu in predvsem precej manj izgubljanja pozornosti pri ogledovanju vseh grafik – vse našteto zamenja logično zamišljena razporeditev ducata tipk, večji vrtljivi gumb in majhen za hitro nastavitev glasnosti. Pozabite na kapacitivne tipke in drsnike, dobrodošli v dobrem starem analognem svetu na sodoben način. Temu dodajte še odlično zatesnjen potniški prostor, skok v tretjo sedežno vrsto zgolj s pritiskom na en gumb in obilico prostora. Če v ležeč položaj spravite tako drugo kot tretjo vrsto se vam odpre megalomanskih 1.970 litrov volumna, če pospravite samo tretjo vam ostane 687 litrov, ob prav vseh sedežih postavljenih pa bo prostora le za 258 litrov. Torej, ali se podate na potep v številčni zasedbi, ali pa ste aktiven par, ki želi kolesa in smuči pospraviti kar v svojo kočijo – Mazda CX-80 omogoča prav vse.

Glede 3,3-litrskega šestvaljnika sem vse svoje misli in emocije strnil na povezavi TUKAJ. Povprečna poraba? 6,1 litra, na avtocesti s hitrostjo malenkost nad 130 km/h pa dva deci več. Volumen in konjenica agregata omogočata, da ta nežno brunda in se prav nič ne napreza niti med prehitevanji, lahko pa nekaj več besed posvetimo cestnemu bontonu. CX-80 je opazno daljša od CX-60 in temu sledi tudi malce manj dinamična vožnja, ki se ji voz sicer ne upira, a obožuje prav tako ne. Všečen je občutek na zavorah, kjer avtomobil uboga jezdečeve vajeti – bolje kot ekvivalentno zajetni električarji. Pod črto – CX-80 je velik družinski voz, ki ima rad dolge razdalje, saj vas brez postanka zlahka zapelje 1.000 in več kilometrov stran, tja pa vas dostavi skoraj sveže in spočite ter ob dobrem Bose ozvočenju nič kaj zdolgočasene.

Ker je bila kočija polno naložena s praktično vso opremo, med katero sodita tudi panoramsko strešno okno ter paket Priročnost & Zvok, so pri uvozniku vse skupaj odeli še v res čedno bakreno zunanjo karoserijsko barvo in vrednost tega štirikolesnika ustavili tik pod 70 tisočaki. Biti lastnik največje in do vrha obogatene Mazde pač ni poceni.

4 kulske

Fotrov kotiček

Če imate res veliko družino ali pa si zgolj želite res veliko prostora, potem bo MX-80 prava za vas. Opazno daljša od CX-60, malce manj vitka med zavoji in še bolj ležerna na dolgih avtocestnih poteh. Poraba je le za dva »italijančka« višja od krajše dvojnice, nabavna cena pa za krepkih devet tisočakov več ob enaki opremi in pogonu. Dva zares udobna sedeža in četrt metra pribitka dolžine vas pošteno olajšajo, zato jih na asfaltu verjetno ne bo toliko kot CX-60…

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+  Kljub dolžini ohranja eleganco.
+  Bakrena karoserijska barva, ki je pri CX-60 ni.
+  Tak SUV potrebuje konkreten kotel in 3,3-litrski šestvaljnik to je.
+  Brez pretirane digitalizacije.
+  Vrtljiv gumb za upravljanje multimedije eliminira precizno tapkanje po ekranu.
+  Dva polnopravna dodatna sedeža.
+  Prostor za pijačo 6. in 7. potnika.
+  Hiter gumb za utišanje vseh e-pomočnikov.
+  Ogrevani in hlajeni sedeži prve vrste.
+  Avtonomija zlahka preseže 1.000 km.

GRAJAMO:
–   Pribitek cene za glede na CX-60 je precejšen, a je tudi vloga obeh malce drugačna.

Tehnični podatki: