Hyundai Santa Fe 1.6 T- GDi Hybrid 4WD Impression

Se spomnite, ko sem Hyundaijev model i20 preslikal v košarkarske vode in ga postavil na igralno mesto organizatorja igre? Ne? Brž odklikajte na povezavo TUKAJ. Danes se bomo postavili na drugo stran igrišča – gostimo namreč zastavonošo Hyundaijeve modelne palete, zvezdnika po imenu Santa Fe. Zna in nudi vse, kar korejska znamka pod oznako Hyundai zmore. Spominja me na Gorana Dragića, ko v slovenski ekipi še ni bilo Luke Dončića. Zakaj? Ker je bil Goran takrat edini slovenski mini zvezdnik v najmočnejši košarkarski ligi na svetu in k sreči bolj ali manj uspešno tam nastopa še danes.

Tako kot slovenska izbrana vrsta, tudi Hyundai ni med najboljšimi tremi na svetu. Nima pregrešno dragih in muhastih superzvezdnikov, ima pa nekaj bolj pomembnega – srčnost in jasno vizijo, zapeljati na sam štirikolesni tron. In kdo, če ne Santa Fe bo tja popeljal baklo svoje selekcije. Tokrat so Korejci aktualno četrto generacijo nekoliko nadgradili, med najpomembnejše adute pa vsekakor sodi hibridni pogon. Da gospodje z juga Korejskega polotoka marsikaj vedo in sestavijo, pričajo njihove prodajne statistike, kako drzni so lahko, pa nadalje izkazuje Hyundaijeva podznamka Genesis – plod dela »ukradenih« vodij iz svetovnih avtomobilskih znamk, ki na izbranih trgih beleži zavidljivo rast.

Sam sem zvrhano obogatenega Santa Feja zapeljal na majhno, a za mojo moško stran družinskega drevesa mini svečano pot. Pri enemu izmed večjih slovenskih vinarjev, ki domuje le streljaj nad Metliko, smo namreč odprli prvi pravcati družinski vinski sef. Na pot smo se odpravili v četverčku odraslih gospodov, med katerimi vsi presegamo meter in osemdeset. Ko so se gospodje postavili pred korejsko družinsko kočijo so sprva malce zastali.

Vsi so pretežni ljubitelji germanskih primerkov, vseeno pa jim je že sama etiketa Santa Feja dala nekoliko misliti. Sodobne Hyundaijeve kreacije z deljenimi žarometi in kaskadno masko vozila so precej samozavestne in Santa Fe pri tem ne zaostaja prav dosti, vendar drznost venomer deli mnenja. Tudi tokrat jih je, zato smo bili le pri 19-palčnih obuvalih prav vsi sklepčni, da so res čedna.

Celotno debato je ob vkrcanju na korejsko ladjo za trenutek presekal trenutek tišine. Prestižni ambient v belem usnjenem oblazinjenju in z lebdečo osrednjo konzolo spominja na potovanje v poslovnem razredu, le mična hostesa je še manjkala, da bi dopolnila prihod gostov. Prostora za vse več kot dovolj, pritisk na gumb menjalnika v Drive in že smo dvignili sidro. Vsled hibridnega pogona je zagon in začetek vožnje prvenstveno električen in neslišen, le v kolikor je baterija izpraznjena se motor tudi na mestu zažene. Odlična zvočna zatesnjenost in lična svetlobna kulisa v zimskem večeru so poskrbele za mirno pot na cilj.

Ker nas je pot vodila iz prestolnice proti dolenjski metropoli in nadalje čez Vahto, smo korejsko udobnostno ladjo preizkusili v domala vseh režimih. Mestno vožnjo hibridni pogon, katerega jedro tvori 1,6-litrski prisilno polnjeni bencinar, opravi z odliko. Popolnoma drugačna je zgodba ob višjih hitrostih, kjer je električna asistenca prešibka za kaj več kot občasno pomoč pri prehitevanju in pospeševanju. Posledično je poraba presegla devet litrov, kar pogonu vsekakor ni v prid. Upam si trditi, da bi bil priključni hibrid boljša rešitev, ravno tako dobro znani 2,2-litrski sajavček. Čeprav sistemska zmogljivost šteje kar 230 vrancev, jih v tem vozilu ne boste pognali v galop. Okretnosti skoraj dvotonskemu Santa Feju sicer ne gre očitati, vendar učinkovitost pogona jasno nakazuje na mestno rabo.

Kljub priganjanju agregata po dolenjski avtocesti in preko prelaza na Gorjancih, so potniki mirno klepetali, kajti zvočna izolacija jim ni dajala znakov sopihanja pogona. Po otvoritvi vinskega sefa, predaji ključa in nakupu neskromne praznične zaloge za domačo klet, smo vse skupaj brez težav zložili v kar 831 litrov zajeten Santa Fejev nahrbtnik. V primeru doplačila za tretjo sedežno vrsto je sicer bistveno bolj skromen, v našem primeru tokrat izredno radodaren.

Prešerno veselje družbice, ki je z izjemo kapitana veselo degustirala lokalno rujno kapljico, ni zmotilo niti zahtevno zimsko vreme, ki nas je spremljalo na poti v pristanišče. Megla v pasovih, dež in mestoma sneg, spolzka ter vijugasta cesta niso motile novopečenih lastnikov manjšega deleža vinske banke. Inteligentni štirikolesni pogon, izrazito udobju podrejeno podvozje ter tih pogon so poskrbeli, da so prav vsi trije prvi častniki zaspali še preden smo se povzpeli iz Bele krajine, medtem ko je kapitan brez težav vihtel volanski obroč.

Ob ciljnem vprašanju ali so se peljali kaj slabše kot bi se recimo v podobno veliki in kar nekaj desettisočakov dražji germanski galeji na štirih kolesih, so prav vsi trije odgovorili z glasnim ne. Le cena 60-ih tisočakov jih je nekoliko zdramila, da ni vse tako sladko kot jagodni izbor na koncu degustacije. Santa Fe je družinski prestiž, pa čeprav marsikdo raje iz severnih držav v naše konce vlači rabljene germane za popolnoma enak kupček cvenka kot bi zahtevali v Hyundaijevem salonu za novega zastavonošo.

Fotrov kotiček

Udobje, prestiž in vsa res zajetna tehnologija, ki jo Santa Fe zmore me niso presenetili. Korejci vedno znova dokazujejo, da sodijo vedno višje in kupci jim počasi sledijo. Vseeno bi jih malce okrcal glede hibridnega pogona. Japonci uporabljajo boljši pristop z zajetnejšimi atmosferskimi agregati, ki se na koncu ob daljših poteh izkažejo kot bolj pragmatična izbira, le v urbanih središčih ob nizkih hitrostih je lahko relativno majhen prisilno polnjen agregat prednostna izbira za tovrstno potniško ladjo.

Že res, da v takšnem vozu vsaj onkraj evropskih meja ne boste našli pogona z več kot štirimi valji v agregatu, vendar naj vas šopirjenje butalcev v prestižnih SUV-jih nemškega porekla ne zavede – oni ne vedo kako udoben in bogato založen je vaš Santa Fe že v osnovi, kaj šele ob doplačilu za poln pehar dobrot. Če bi sami kdaj sedli in se zapeljali, bi kmalu uvideli da so nekdanje razlike v kvaliteti skopnele kot spomladanski sneg v maju.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Udobje. Zdi se da letite, ne vozite.
+ Prostornost. Prva ali druga klop, vse povsod, na koncu še več kot 800L za prtljago.
+ Ekipa elektronskih pomočnikov zares odlično opravlja svoje delo.
+ Zmerna digitalizacija oziroma pozdravljamo uporabo stikal. Ko osvojite komandni pult ste zares kapitan ladje.
+ Cena je vsekakor adut pred konkurenti.
+ Prikaz mrtvih kotov med voznikovimi merilniki je uporabna reč.
+ Zvočna izolacija kabine ustvari oazo miru v živahnem prometu.

GRAJAMO:
– Poraba goriva. Le redki z izpitom iz varčne vožnje bodo ukrotili žejo in jo spravili pod osem litrov.
– Pri tako prestižnem vozilu bi morda dodali širši nabor digitalnih merilnikov.