Dacia Duster 1.3 TCe 150 FAP 4×4 TechRoad

Duster je nekakšen paradni konj Dacie, saj je vedno, kot prvi pri Renaultovi romunski podružnici, deležen nadgradenj – tako pod pločevino kot okoli nje.

Zato ne čudi, da so mu pod motorni pokrov namestili nov 1,3-litrski prisilno polnjeni agregat, ki so ga Francozi razvili skupaj z Mercedes-Benzom in na papirju razvije 150 »konjev«. Zakaj pravim na papirju? Ker v praksi ne deluje tako podkovan, vsaj ne s tako zajetno konjenico. Vendar ima vsak zakaj tudi svoj zato …

Ste vedeli, da je Duster prve generacije ponekod sodil v segment 5-vratnih karavanov? Če sem iskren tudi sam ne, saj bi ga pripisal razredu manjših športnih terencev ali pa vsaj križancev. Kakorkoli, njegov videz je res športno terenski, vendar se še vedno zdi, da želi biti Duster tiste vrste jekleni prijatelj, ki bo bolj kot hitrostni agility poligon z vami veliko raje premagoval napore v naravi. Da bi temu pohupal v potrditev, veleva njegov polni podpis iz katerega razberemo štirikolesni pogon in kar nekaj moči iz sicer 1,3-litrskega agregata.

Že ob prvih kilometrih voznik ugotovi, da bo na tako gnanega »pohodnega romuna« potreboval več časa za navajanje. Ima namreč izrazito kratki prvi dve prestavi ročnega menjalnika, zaradi česar često cuka. Zakaj? Zato, ker je Duster pohodnik in ne mestna srajca in na terenu »kratki« dvojec prvih dveh zobnikov pomeni, da se Duster 4×4 z veseljem potepa tudi po bolj zahtevnem terenu. Tam je res suveren, kolikor za takšen avto tudi lahko pričakujete, posledično pa je v primerjavi s tekmeci manj prepričljiv v urbanih središčih. Tam mu zaradi zgoraj opisanega menjalnika manjka ščepec elegance, medtem ko se pri ostalih manevrih popolnoma dostojno kosa s konkurenco.

Nasploh se zdi, da so pri Dacii še enkrat več potrdili, da poznajo recept za zadovoljitev sodobnih kupcev. V njihovem najbolj konkurenčnem modelu nudijo praktično vse elektronske in mehanske dobrote, ki bi si jih današnji povprečni kupec zaželel. Morda ne delujejo na tako visokem nivoju kot pri (opazno dražji) konkurenci, so pa po drugi strani bistveno bolj dostopne.

Osnovni Duster resda dobite za dobrih 13 tisočakov, vendar je tisto resnično le za špartanske voznike, ki avtomobil koristijo zgolj za osebni transport, medtem ko je bil testnež s praktično največjo mero opreme, ki si je lahko poželite, ovrednoten na 21 tisočakov. Ni malo, se strinjam, vendar mi pokažite enega športnega terenca s 150 KM, štirikolesnim pogonom in vsakdanjimi uporabno-estetskimi elementi, ki ga lahko brez popustov odpeljete za tak denar? V kolikor svojemu Dusterju privoščite še sklop opreme Adventure, ki je namenjen omejeni seriji, pa je končni izdelek prav privlačen terenec, z manj športnosti in veliko več pustolovskega duha. Za 20 tisočakov!

Fotrov kotiček

Kdaj bi vam generator vozila po vaših željah »izvrgel« Dusterja kot edini rezultat? Ko bi vnesli naslednje pogoje: želim avtomobil, ki me pripelje na morje, na kakšno oddaljeno plažo, v hribe z izhodiščem malce višje kot večina parkira (čeprav ne bi verjeli kam vse prileze narod z vsakdanjimi jeklenimi konjički), ki me zapelje čez robnik ko zaprejo zapornico parkirišča, vsakdanje uporaben za štiri osebe in, ki nudi dovolj opreme za povprečno zahtevnega voznika.

Bum in pred vami bi dim razkril Dacia Dusterja … Ni za občutljive, ki tarnajo nad malenkostmi, večjega deleža trde plastike in nad ne ravno povsem digitalno kabino, vseeno pa Duster nudi zdravo mero vsega in ta vsestranskost ga počasi, a vztrajno dela še bolj prepričljivega. Tako prepričljivega, da so Romuni ustvarili že zares mamljivega terenca, ki se prodaja bolje kot večina konkurence. Razum počasi a vztrajno prehaja v glave slovenskih voznikov …

HVALIMO
+ Vrednost glede na ceno. To lahko zapišemo kar za celotno znamko.
+ 4×4 zmožnosti. Vikend, vinograd, kar recite, za Dusterja ni ovir. Če jih tudi za traktor ni.
+ Oddaljenost od tal. Vstopanje in izstopanje postane zares »user friendly«, o terenskih zmožnosti ne rabimo razpredati.
+ Vsestranskost. Relativno čeden videz, prostornost in uporabnost. Še kaj?

GRAJAMO
– Zadek. Morda preveč Jeepovski?
– Osvetlitev volanskih tipk. Zelo koristna reč v mraku, ki sredi zime traja večji del dneva.
– Cukanje prvih dveh prestav. Zahteva nekaj privajanja …
– Tempomat in omejilec hitrosti se nahajata na sredinski konzoli, precej nerodno zastavljena. Ali Renault drži Dacio na verigi?

Tehnične karakteristike