Sigma 150-600mm F5-6.3 DG DN OS Sony E-mount | Sports

Ste navdušenec nad fotografiranjem živali, ampak vam vse pobegnejo, ko se jim približate? Ste ljubitelj športne fotografije in ne veste, kako se še bolj približati vašim subjektom? Če ste si na katero izmed ponujenih vprašanj odgovorili pritdilno, potem ste na pravem mestu. Ljubitelji golih tehničnih karatkteristik in detajlov boste tokrat malce na hladnem, saj smo si test tega objektiva zamislili bolj v smislu uporabniške izkušnje in rokovanja tako ogromnega objetkiva.

Kot ljubitelj fotografije sem v svoji karieri v rokah držal kar nekaj dragocene fotografske opreme. Od majhnih kompaktnih ohišij do profesionalnih “specialk” z najrazličnejšimi objektivi, a ko sem predse dobil omenjeni objektiv, se je vse moje dosedanje dojemanje velikih objektivov postavilo na glavo.

Kljub predhodnemu raziskovanju svetovnega spleta o testnem subjektu in ogledovanju slik le-tega, si niti približno ni mogoče predstavljati za kako velik kos fotografske opreme gre. Če vam povemo, da objektiv dobite v pravi mali potovalki, bo nekoliko bolj jasno, da gre za resen, malce več kot dva kilograma težak objektiv. Kaj to pomeni v praksi? Je tak objektiv sploh mogoče uporabljati brez podpor in stojal? Kako bo deloval na našem miniaturnem Sonyevem ZV-E10 ohišju?

In kaj je najbolj primeren poligon za iskanje odgovor na zgornja vprašanja? Sam sem si za to izbral zadnjo etapo letošnjega WRC relija na Hrvaškem. Lani smo na WRC zavoju z našim standardnim 18-50 objetkivom iskali primerno mesto in bentili nad tem kako se reli specialkam nikakor ne moremo približati kot si želimo, letos je bilo ravno obratno.

Goriščne razdalje od 300 do 600 milimetrov (ali v našem primeru APS-C velikosti senzorja 450 do 900 milimetrov) tokrat nismo morali uporabiti saj le-te tako približajo subjekte da bi na koncu na fotografijah videli zgolj dele reli specialk.

Objektiv v akciji na etapi WRC relija na Hrvaškem. Najbolj uporabne goriščne razdalje v primeru takšne uporabe so med 150 in 300 milimetrov.

Pa začnimo najprej pri tistih uporabnih razdaljah med 150 in 300 milimetri. V teh razdaljah se objektiv izkaže izjemno, ostrina je odlična po celotnem senzorju, popačenja je malo in tudi ergonomsko so to goriščne razdalje na katerih lahko brez večjih težav objektiv uporabljamo brez dodatnih podpor. Že res, da zapestje leve roke malce trpi, a sem brez večjih težav zdržal celotnih 45 minut uporabe.

Kvaliteta slike prepriča. K temu precej primpomore tudi vgrajeni optični stabilizator, katerega lahko nastavljate v večih režimih delovanja glede na uporabo objektiva. Prav tako je zelo praktično stikalo za nastavitev trdote nastavljanje goriščne razdalje (in mimogre lahko omenimo tudi ergonomsko oblikovan prednji del objektiva), ki omogoča nastavitev “zooma” kar s potegom objektiva brez vrtenja namenskega obroča. Na papirju se vrednosti f ne hvalijo kot najboljše, a so se v sončnem vremenu izkazale za povsem sprejemljive in tako smo vse fotografije brez težav zajeli pri najnižji ISO vrednosti.

Če sta kakovost slike in preprostos uporabe močna aduta tega objektiva je hitrost samodejnega ostrenja tista, ki dopušča prostor za izboljšave. V večini primerov se objektiv izkaže in pravilno in dovolj hitro izostri subjekte, da so fotografije res ostre, a nam je v nekaj primerih tudi zatajil oziroma bil malenkost prepočasen za precej hitre reli avtomobile.

Ker goriščnih razadij večjih od 300 milimetrov nismo uspeli preizkusiti na športnem dogodku, smo se na “lov” odpravili v bližnji gozd, da bi jih preizkusili še v malce slabših svetlobnih pogojih. Resda zaradi slabega vremena, predvsem pa zaradi glasnih pohodnikov, nismo v objektiv uspeli ujeti nobene ptice in vam tako trofej ne moremo predstaviti, vam lahko v zameno za to zaupamo uporabniško izkušnjo pri razdaljah od 300 do 600 milimetrov.

V teh primerih vam, ne glede na izjemno efektivnost stabilizatorja, priporočamo uporabo monopoda. Ergonomija objektiva se spremeni do te mere, da ga je polno raztegnjenega izjemno težko držati v rokah in pri tem še uspešno loviti subjekte, saj se težišče pomakne naprej in vam pogled nehote sili v dno, prav tako se je pri tako velikih goriščnih razdaljah precej težko orientirati in pravilno iskati “plen”.

Tudi kakovost slike se pri teh ekstremnih goriščnih razdaljah malenkost poslabša, predvsem se izgubi ostrina, samodejno strenje se še malenkost upočasni in tudi minimalna vrednost zaslonke f/6.3 vam ne bosta v pomoč pri uspešnem lovu na subjekte.

Kljub vsemu boste za zahtevano ceno 1.427,40 evrov težko našli boljši objektiv, ki bi zadovoljil vašo potrebo po občasni športni fotografiji in pri lovljenju divjih živali v gozdu. Za konec vam ponudimo še vpogled kaj goriščna razadalja 600 milimetrov pomeni v praksi in kako se boste lahko vašim subjektom približali in pri tem ostali povsem neopaženi.

Primera “zooma” levi sliki sta narejeni pri goriščni razdalji 150 milimetrov, desni pa pri 600 milimetrov.

Matej Grofelnik
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ odlična ostrina slike do 300 milimetrov
+ ergonomija uporabe do 300 milimetrov
+ priložena torba za lažji in predvsem varen transport
+ vgrajen stabilizator
+ stikala za pomembne funkcije na objektivu
+ cena

GRAJAMO:
– teža
– ergonomija uporabe nad 300 milimetrov brez popore
– občasna počasnost samodejnega ostrenja
– ostrina slike nad 300 milimetrov

Tehnični podatki: