Igra Death Stranding 2: On the Beach, je izšla konec junija letos in je nastala pod taktirko Hideoja Kojime. S svojo podobo in zasnovo se je hitro povzpela med najpomembnejše naslove letošnjega leta. Dogaja se enajst mesecev po dogodkih iz prvega dela, s tem pa igra na več kot očiten način nadaljuje filozofijo preživetvene dostave, ki je zaznamovala original .
V igri se na začetku znajdemo v postapokaliptični Avstraliji (in tudi Mehiki), kjer glavni junak, Sam Porter Bridges (Norman Reedus), ponovno prevzame vlogo “kurirja”. Njegova naloga je povezati razsuti svet z mrežo chiral. Zasnova je torej enaka kot prej, vendar so oddaljenost, težavnost in kontekst novih lokacij nekaj, kar daje svetu povsem drugo razsežnost. Filmsko zasnovana pripoved prinaša globlje čustvene teme: materinstvo, očetovstvo, izgubo, povezanost … Skratka, glavni junak je poleg svojih kurirskih nalog tudi skrben oče, ki skrbi za dojenčka, ki na trenutke deluje nekakšen kiborg v humanem telesu.
Razvijalci so izboljšali orodja in dodal nove možnosti, ki igrajo v prid bolj tekoči, prijazni in raznolikim pristopom, kot so izboljšan sistem tovorjenja, hitrejša vozila, nadgradljiv vozni park, monoraili za logistiko. Igralec lahko sedaj uporablja širok nabor pristopov: neposredno bojevanje, prikriti napadi ali taktiziranje s prilagodljivimi orodji – granate, tihe strele, zraven dobite še širok arzenal orožja s katerimi se bojujete proti sovragu. Svet je dinamičen, menja se dnevno-nočni cikel, vremenski vplivi, neurja, poplave, potresi … vse to vpliva na vašo taktiko, kako se boste lotili določene naloge.
Zagotovo je ena najbolj impresivnih lastnosti grafika. Slednja včasih deluje že kot pravcata filmska poslastica. Filmske sekvence so zanimive, hkrati pa prinašajo zanimivo napetost v samo igro. Sam moram dejati, da je igra – na žalost – odsev sodobne družbe, ki vzgaja ljudi brez kančka truda. V kaj se bo to dolgoročno rezultiralo, nekako nima smisla opisovati, a tukaj je en primer. Pred leti smo preizkusili igro Gran Turismo 7, ki je zagotovo ena najbolj dodelanih (avtomobilističnih) iger vseh časov. Strokovna javnost ji je namenila v povprečju 87/100. Koliko pa igralci? 2,6/10!!! Na eno oceno 10 dobite pet zaporednih enic! In kaj je razlog? Številni igralci se pritožujejo, da ne morejo voziti vseh avtomobilov že na samem začetku, ampak si morajo prislužiti novce. No, da ne bi užalili igralcev, je sedaj v igri tako, da če naletite na nekoliko zahtevnejšega sovraga, vam po vaši smrti, igra ponudi možnost takojšnjega nadaljevanja, lahko pa se tudi sami večkrat spopadete s kibernetičnimi stvori in ga ugonobite z lastnim znanjem.
Igra v resnici ni pretirano zahtevna, a je hkrati dovolj dinamična, da ne postane monotona. Volja omeniti tudi občutke na DualSense kontrolerju, ki prinaša opazno izboljšanje, saj se namreč vsaka površina, dežna kaplja in krčenje kristalov prenaša preko vibracij na vaš kontoroler. Zvočna podlaga, ki jo soustvarjata Woodkid in Ludvig Forssell, je prilagojena vašemu trenutnemu stanju, izjemno čutna in nevsiljiva. Pester izbor splošne glasbe (Low Roar, Caroline Polachek, Daichi Miura) dodatno obogati doživetje.
Death Stranding 2: On the Beach je večplastna izkušnja, ki nadgradi prvi del na skoraj vseh ravneh – od tehničnega nivoja, pripovedi, estetike in igranja … povsod je viden velik korak naprej. Igra zadržuje svoje antropološke in čustvene korenine, hkrati pa jih dopolnjuje z bolj dodelanim svetom, mehanikami in ritmom igre. Če torej iščete igro, ki ponuja vse od bojevanja, iskanja, opazovanja, zlaganja, izdelovanja, „materinstva“, hkrati ni pretežka … potem morate igri Death Stranding 2 dati možnost. Sam bi dejal, da bodo starejši igralci, ki stavijo na poglobljen sistem reševanja izzivov, nekoliko razočarani nad enostavnostjo, a bodo zato mlajši nekoliko lažje prebrodili vse pasti.
Naša ocena: 8/10
PLUSI
+ izvrstna grafika
+ delovanje kontrolerja
+ izjemno bogata in dolga zgodba
+ skozi igro boste spoznavali kopico plasti, ki jih nosi s seboj glavni igralec
+ odlični vizualni efekti
+ glasba
+ vremenske spremembe
MINUSI
– igra zna biti bolj zahtevnim igralcem preveč enostavna
– mestoma zna biti preveč kompleksna glede upravljanja z vsemi pripomočki, ki jih nosite v nahrbtniku
– na trenutke lahko postane monotona
Rudi Leskovec
foto: caranduser.com
