Škocjanske jame
Kam peljati znanca iz tujine? Jah, slovenska miselnost ponuja tri klasične rešitve. Prva je Bled, druga je Postojnska jama in tretja Piran. Okej. Ampak kaj ko ste svoje znance sem peljali že tolikokrat, da vam preseda? Kar nekaj (deset)let je minilo, da smo se v uredništvu caranduser.com odločili, da spoznamo čare tudi česa drugega. Škocjanske jame!
Pred nedavnim se je v Sloveniji mudila znanka, na katero so naši kraji že pustili trajen vtis. Ponoven obisk je bil torej le še vprašanje časa. Zakaj bi ji ponujali le atrakcije na prvo žogo. Pojdimo v Škocjanske jame.
Škocjanske jame so bile vpisane v seznam svetovne dediščine 28. 11. 1986. Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine je sprejela Generalna konferenca UNESCO 16. novembra 1972 v Parizu, veljati pa je začela 1976. Cilj konvencije je ugotavljati, zavarovati, predstavljati in prenašati kulturno in naravno dediščino svetovnega pomena bodočim rodovom. Sliši se učeno. Sliši se kot nekaj, kar je pomembno ne samo Slovencem, ampak celemu svetu. In res je!
Dolžina vseh jamskih rovov je 6.200 metrov, obiskovalci pa se spustijo 223 metrov nižje od od površja. Prav zanimivo je, kako poteka celotna pot do vhoda Škocjanskih jam. Sprehod od mesta nakupa vstopnice, pa do vhoda v jame traja slabih 10 minut in za hip človek pomisli, da pri hoji mimo travnikov morda ni izbral prave destinacije. A vendarle je! Temepratura v jami je približno med 8 in 12 stopinjami skozi celo leto.
Če ste pomslili, da vas bo tukaj pričakal vlakec, ki vas bo odpeljal po jami – tako kot v Postojni – ste se žal ušteli. V resnici to niti ni žal, saj 1,5 do dvourni sprehod nikomur ne more škodovati. Prav tako je človek lahko toliko bolj pozoren na vsa čudesa, ki jih je ustvarila narava. Prav neverjetno je, koliko spominov preteklosti nosi jama. Če odštejemo vse stalaktite in stalagmite (nekaj med njimi je osupljivo navdušujočih), je „sobivež“, ki je jami vdahnil dušo reka Reka. Težko si je namreč predstavljati, da reka poplavlja, še bolj pa si je težko predstavljati, da je leta 1965 reka Reka kar za 108 višinskih metrov prestopila običajne brežine. Paradiž, dvorana Orgel, Velika dvorana (tukaj boste našli ogromne stalagmite), Dvorana ponvic, je le nekaj „soban“, kjer človek na široko odpre usta. Vsekakor pa je najbolj osupljiv del jame, ki izgleda kot kanjon, pod vami v globeli Reka pred vami pa na višini 47 metrov Cerkvenikov most. Podoba, ki jo je težko opisati in vsekakor potrebno doživeti.
Cena vstopnice za odrasle osebe je 16 evrov, za študente 12 in za otroke 7,5 evra. V kolikor vas pot še ni zapeljala do Matavuna, vam toplo priporočamo obisk le-tega. Včasih je prav zanimivo, koliko tematik za razmislek ponujajo „nekomercialni“ (vsaj ne v tolikšni meri) izleti. Če ste tudi sami, do sedaj, uporabljali zgoraj naštete tri destinacije za razkazovanje lepot Slovenije znancem iz tujine, morajo biti Škocjanske jame zagotovo v seznamu štirih!
Boštjan Horvat
foto: Škocjanske jame
