125 je ok, toda kje se skrivajo „haklci“?

AMZS je na Vranskem, v sodelovanju s partnerji, pripravil novinarsko konferenco, na kateri so govorci predstavili, kaj je sprememba Zakona o voznikih, ki se je začela uporabljati 1. junija letos in po kateri lahko imetniki vozniškega dovoljenja B kategorije z minimalno šestimi urami v šoli vožnje vozijo motocikel do 125 kubičnih centimetrov, doslej prinesla v praksi. Povečana uporaba tovrstnih prevoznih sredstev lahko zlasti v mestnih središčih prispeva k večji pretočnosti prometa, manjši gneči in zmanjšanju onesnaževanja, zato je ta zakonodajna novost izjemno dobrodošla.

Pomembna ugotovitev vseh sogovornikov pa je, da gre večinoma za nove uporabnike motociklov, vešče vožnje z avtomobili, zato je pri tej skupini udeležencev v prometu ključno ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje, da bodo motorno kolo znali ne le voziti, temveč tudi obvladovati, ter da bodo uporabljali vso zaščitno opremo, ne zgolj čelade, ki je sicer za motoriste edini zakonsko predpisan kos zaščitne opreme.

Kot je povedal predsednik Avto-moto zveze Slovenije Andrej Brglez, praksa kaže, da je pobuda naletela na plodna tla – motocikli so praktično razprodani, šole vožnje po Sloveniji pa se soočajo z velikim povpraševanjem za pridobitev kode 125. »Od začetka uporabe spremenjenega Zakona o voznikih so minili trije meseci, zato imamo deležniki, ki delujemo na tem področju, že prve izkušnje, ki jih želimo danes predstaviti. Po drugi strani pa prihaja zimski čas, ko motoristi razmišljamo o nakupu motorja za prihodnjo sezono, ali pa bodo tisti, ki sedaj za mestno vožnjo uporabljajo avto, razmišljali o novi obliki mobilnosti z motocikli do 125 kubičnih centimetrov, zato je pomembno, da jim pomagamo z nasveti in informacijami.«

Ob vseh prednostih, ki jih uporaba motocikla prinaša, se je po njegovem mnenju treba zavedati, da pridobljeno znanje v šoli vožnje, ki ga kandidat usvoji v šestih urah praktičnega usposabljanja, predstavlja zgolj osnovno znanje za udeležbo v prometu, ranljivost motorista v prometu, v primerjavi z avtomobilistom, pa je bistveno večja – stopnja tveganja za najhujše prometne nesreče je lahko tudi do 100-krat višja. Predsednik AMZS je predstavil še izsledke raziskav, najbolj znane so z Japonske, »da je zjutraj ob prihodu na delovno mesto (mentalna in fizična pripravljenost za delo) največja pri tistih, ki se v službo pripeljejo z motorjem. Oni se v aktivni delovni proces vključijo hitreje in intenzivneje kot drugi. Razlog je jasen – ker so že med potjo v službo morali močno zaposliti tako možgane kot telo.«

Novo zakonodajno ureditev je pozdravil tudi direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar. »Spremembe Zakona o voznikih, ki so pričele veljati 1. junija letos, so na področje pridobivanja vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles do 125 kubičnih centimetrov prinesle kar nekaj novosti. Te so lahko dobrodošle, vendar jih je treba uporabljati izredno odgovorno in ob upoštevanju vseh načel prometne varnosti. Po zadnjih dostopnih podatkih je bilo med 1. junijem in 31. avgustom letos izdanih skoraj 2800 vozniških dovoljenj kategorije B s kodo 125. To kaže na izjemno velik interes po vpisu kode 125 v vozniško dovoljenje, pri tem pa se je potrebno zavedati nekaj bistvenih elementov, ki se nanašajo na prometno varnost.«

Hribar je ob tem apeliral na odgovornost – tako šol vožnje kot uporabnikov: »Odgovornost, ki jo imajo šole vožnje in njihovi učitelji za usposabljanje kandidatov, ki pristopijo k opravljanju programa, je velika. Učitelj vožnje mora poskrbeti, da kandidat opravi celoten program, tudi če oceni, da je za to potrebnih več kot minimalno predpisanih šest ur. Zakon namreč predpisuje le minimalno število ur, kar predstavlja izhodišče in ne pravilo. Prav tako je odgovornost na vsakem kandidatu, da ne preceni lastnih sposobnosti in da upošteva priporočila učitelja vožnje, če ta oceni, da je potrebno opraviti več kot šest ur usposabljanja. Takšno priporočilo naj kandidat smatra kot najboljšo naložbo v lastno varnost.«

Policisti opažajo, da velika večina voznikov enoslednih motornih vozil od zaščitne opreme uporablja le čelado. Svetujejo, naj bo ta homologirana, nepoškodovana in pravilno pripeta. Predstavnik policije, g. Matjaž Leskovar, je ob tem dodal, da poleg čelade priporočajo še uporabo ostale zaščitne opreme: motoristična jakna, hlače, obutev in rokavice. »Krajše razdalje naj ne bodo izgovor za neuporabo opreme!« Najpogostejše kršitve, ki jih policisti ugotavljajo, so prekoračitve hitrosti oziroma prilagoditev hitrosti, nepravilna prehitevanja, predelava vozil (predvsem izpušni sistemi), neupoštevanje prednosti. »Po pridobljeni kodi 125 v Policiji svetujemo, naj se vozniki čim večkrat udeležijo delavnic varne vožnje in drugih aktivnosti, pri katerih bodo pridobili dodatno znanje, veščine, izkušnje in spretnosti. Ob tem pa želimo vse udeležence v cestnem prometu vzpodbuditi k obzirnosti, strpnosti in upoštevanju prometnih pravil.«

Sergej Petkovšek, vodja prodaje motornih koles Honda iz As Domžale Moto Centra, je povedal, da je prodaja motociklov do 125 ccm v letošnjem letu izjemno narasla: »V prvih devetih mesecih letošnjega leta je prodaja 125-kubičnih motociklov v primerjavi z enakim obdobjem lani narasla za štirikrat. Še lani je ta razred motociklov med vsemi motocikli predstavljal 17 odstotkov, letos pa že 40 odstotkov. Pričakujemo, da se bo tak trend v prihodnjih letih nadaljeval.« Petkovšek je ob tem pojasnil, da bi bila prodaja še večja, če povečano povpraševanje ne bi sovpadalo s težavami z dobavami, ki pa se bodo po njegovih predvidevanjih kmalu rešile. Povedal je tudi, da so kupci motociklov do 125 ccm po njihovih opažanjih večinoma ljudje, ki doslej niso bili motoristi. »S kodo 125 se pojavljajo motoristi, ki so bili doslej le avtomobilisti in ki nimajo veliko izkušenj z vožnjo motocikla, marsikdo pa se tudi ne zaveda pomena ustrezne in homologirane zaščitne opreme, zato je izjemno pomembno, da jih ozaveščamo in izobražujemo.«

Rudi Leskovec
foto: AMZS in AS Domžale