Druga generacija Toyote Mirai

Toyota je že leta 1992 začela razvoj vozila na gorivne celice, leta 2014 pa je uspešno predstavila prvo generacijo modela Mirai. Temeljni koncept hibridne moči je bil uspešno implementiran pri izdelavi hibridnih električnih (HEV), priključno-hibridnih električnih (PHEV) in baterijskih električnih vozil (BEV). Z modelom Mirai pa so ta pristop prvič uporabili tudi pri električnem vozilu na gorivne celice (FCEV). Vsaka izmed teh različic ima svoje prednosti, ki omogočajo različne oblike mobilnosti. Baterijska električna vozila so na primer primernejša za krajše vožnje predvsem v urbanih okoljih, hibridna električna in priključno-hibridna električna vozila pa so primernejša za daljša potovanja, pa tudi za večja osebna vozila ter tudi gospodarska vozila in javna prevozna sredstva.

Ena izmed temeljnih prednostnih nalog je bilo tudi povečanje dosega v primerjavi s prvo generacijo, hkrati pa tudi zagotavljanje boljšega dosega, kot ga zmore večina baterijskih električnih avtomobilov. Večja moč, dodaten rezervoar za vodik in boljša aerodinamika pripomorejo k povečanju dosega za 30 odstotkov, ta znaša približno 650 km, kar Miraiju zagotavlja status potovalnega vozila na daljših razdaljah. Številne izboljšave omogoča platforma GA-L. Avtomobil je bolj učinkovit in uravnotežen. Sklop gorivnih celic je prestavljen v sprednji del avtomobila, kar omogoča precej bolj prostorno zasnovo petsedežne kabine, v kateri imajo predvsem potniki na zadnjih sedečih precej več prostora za noge.

Novi Mirai oblikujejo tudi bolj privlačna razmerja: višina se je znižala za 65 mm in znaša 1470 mm. Za 140 mm se je povečala medosna razdalja, ki znaša 2920 mm. Predvsem zaradi za 85 mm daljšega zadnjega previsa se je skupna dolžina vozila povečala na 4975 mm. Za 75 mm je širša tekalna širina, 19- in 20-palčna platišča pa avtomobilu zagotavljajo nižje težišče in bolj dinamično cestno podobo. Rezervoarji so razporejeni v tako imenovani formaciji črke T, najdaljši teče vzdolžno in sredinsko pod tlemi vozila, dva manjša rezervoarja pa sta nameščena na straneh pod zadnjimi sedeži in prtljažnim prostorom. Skupaj hranijo do 5,6 kg vodika, kar je za en kilogram več kot v dveh rezervoarjih prve generacije modela Mirai. Položaj rezervoarjev še dodatno znižuje težišče avtomobila, hkrati pa nikakor ne vpliva na prostornost kabine.

Sklop gorivnih celic uporablja trdni polimer, ki je podoben tistemu iz prve generacije, le da je manjši in ima manj celic (330 namesto 370). S tem so dosegli rekordno specifično gostoto moči 5,4 kW/l. Maksimalna moč je povečana s 114 kW na 128 kW. Boljša je tudi zmogljivost v hladnem vremenu, zagon je zdaj mogoč pri temperaturah do -30 stopinj Celzija. Na splošno je uporabljenih precej manj sestavnih delov, kar povečuje prostornost in zmanjšuje težo. Z inovativnimi pristopi so pri večini sestavnih delov zmanjšali težo za 50 odstotkov, hkrati pa za 12 odstotkov povečali njihovo zmogljivost. Tovrstni prijemi omogočajo tudi prestavitev razdelilnika, kar spet povečuje prostornost in znižuje težo.

Novi Mirai je opremljen z litij-ionsko baterijo, ki je nadomestila nikel-metalno enoto, nameščeno v prvi generaciji. Čeprav je dimenzijsko manjša, njena zgoščena energija zagotavlja več moči, poleg tega pa je prijaznejša do okolja. Sestavljena je iz 84 celic, ima nazivno napetost 310,8 v primerjavi z 244,8 in zmogljivost 6,5 Ah v primerjavi s 4,0 Ah. Nižja je tudi teža, ki se je s 46,9 znižala na 44,6 kg. Moč pa se je s 25,5 kW x 10 sek povečala na 31,5 x 10 sek.

Mirai je okoljsko izjemno ozaveščen avtomobil. Njegovo delovanje ne pušča nobenih emisij. Inženirji so šli še korak dlje, saj so zasnovali avtomobil z negativnimi emisijami, kar pomeni, da Mirai med svojo vožnjo dobesedno čisti zrak. Za ta namen ima avtomobil nameščen poseben filter, ki med zajemom zraka odstrani 90 do 100 odstotkov delcev v velikosti od 0 do 2,5 mikrona.

Toyota načrtuje 10-kratno globalno povečanje prodaje modela Mirai. Novi model je bolj privlačnega videza, je bolj energetsko učinkovit, predvsem pa bo precej bolj dostopen, saj bo njegova cena v primerjavi s prvo generacijo za približno 20 odstotkov nižja. Poleg tega se obeta tudi preprostejše lastništvo avtomobilov na gorivne celice, saj se na različnih koncih sveta izboljšuje in posodablja infrastruktura polnilnih postaj. Mnoge, razvite s številnimi pobudami in zakonskimi uredbami, tudi izrazito spodbujajo čistejšo mobilnost, katere sestavni del je tudi hidrogenska družba.

Rudi Leskovec
foto: Toyota