Honda CRF1100 Africa Twin

Kot mulec nikakor nisem skrival svojih afinitet do motoriziranih prevoznih sredstev. Karkoli, kakršne koli oblike, pomembno le, da je imelo krmilo, kolesa in (pogojno delujoč) motor z notranjim izgorevanjem.

Prvi motoriziran primerek, ki sem ga smel upravljati, je bil Tomosov Tori Cross. Z njim sem se naučil, da se na izpuhu lahko opečeš in da hkratna uporaba zavore in plina ni priporočljiva. Sploh, če je v bližini Metalkina stena. Potem sem z leti preko avtomatika in “APNa” napredoval do CTX-a. Vrha jugoslovanske ponudbe terenskih enoslednih vozil. Vsakokrat, ko sem sedel nanj, sem se prelevil v Stephana Peterhansla, zasavski kolovozi pa v afriške sipine. Včasih sem se pretihotapil do gramoznice v Stanežičah, kjer je v miru propadala steza za superkros. Po mojem skromnem mnenju sem bil na motorju kar spreten … dokler se nekega dne na progi ni pojavil amater, ki je v kosu preskočil celoten odsek proge, kjer sem se jaz tako elegantno lomil čez vsako od štirih grbin. In sem se pobral domov. Kljub bridkemu spoznanju, da pač nikdar ne bom prehiteval divjih velblodov, pa je strast do endur ostala.

In če govorimo o enduro motociklih, je prva (ali pa vsaj druga) asociacija zagotovo Africa Twin. Honda, ki so jo daljnega leta 1988 zasnovali na osnovi večkratnega zmagovalca “Dakarja” in ponudili civilnim množicam. Hondo XRV650 Africa Twin je poganjal 647-kubični dvovaljnik s 43 kilovati. Terenski “monstrum” so takoj poslali v prve bojne vrste – leta 1989 je Honda na Dakar povabila 50 amaterskih voznikov, jih posadila na serijske izvedenke omenjenega enoslednega vozila in jih “spustila” med afriške sipine. Osemnajst voznikov je prišlo do cilja, Africa Twin pa je postala sinonim za zmogljiv, vzdržljiv in dostopen motocikel, ki so ga uspešo tržili vse do leta 2000. Leta 2016 je legenda nadaljevala svojo pot z litrskim pogonskim agregatom.

Z letošnjim letom je Afrika postala še močnejša, sodobnejša in bolj atraktivna. 1084-kubični dvovaljnik ponuja 75 kilovatov in 112 Nm navora. V primerjavi s predhodnikom ga je v nizkem in srednjem območju vrtljajev sedem odstotkov več. Novi izpušni sistem pa še izdatneje “olepša” celotno izkušnjo. Opcijsko si lahko izberete elektronsko vzmetenje in izboljšan samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Na novo pa so pri Hondi “zašilili” tudi prednji oklep z nastavljivim vetrobranskim steklom.

Afrika se pelje, kot se Afrika pač mora peljati – odlično! Če sem v mladosti hlepel po endurih zavoljo terenskih zmogljivosti, pa sedaj po njih posegam iz povsem ergonomskih razlogov. Položaj za krmilom je odličen, vetrna zaščita brez pripomb, vožnja pa udobna in dinamična. Osebno se nisem kaj prida podajal v terenske avanture. Na trdni podlagi pa me je nova Afrika povsem prepričala. Prožnost pogonskega agregata navdušuje. In dasiravno je bil testni model opremljen s klasičnim menjalnikom, ne morem skrivati navdušenja nad evolucijo samodejnega menjalnika. Le-ta je po novem nadgrajen s kontrolno enoto, ki bdi nad položajem motocikla. Če ste naprimer ravno lepo nagnjeni v zavoj, bo menjalnik obdržal trenutno prestavo do konca ovinka. Brihtno!

Najnovejša različica Africe Twin je na voljo v treh bojnih barvah in z obširnim seznamom dodatne opreme. Cena 18.990 evrov.

Aleš Majerič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Udobna vožnja na dolge razdalje
+ Elektronsko vzmetenje
+ Več moči in navora v srednjem območju

GRAJAMO:
– Cena

Tehnični podatki: