Na Japonskem domuje kar nekaj avtomobilskih podjetij. Največja je nedvomno Toyota, ki kraljuje širom sveta, sledijo Honda, Nissan, Suzuki, Toyotin luksuzni oddelek Lexus in podobni ter šele na sedmem mestu se pojavi Mazda.
Da, v Evropi solidno zastopana je po dejanskem številu proizvedenih vozil kar nekaj mest za stopničkami na rodni grudi, na evropskih lestvicah prodaje pa ravno tako nekje v zlati sredini. Vendar zakaj, saj sestavljajo precej zanimiva in povsem konkurenčna vozila? Morda je CX-5, ki sem jo v skoraj identični preobleki v goste sprejel že pred slabim letom, idealen primer razlage, zakaj kupci to japonsko znamko velikokrat zmotno »preskočijo«.
Prva hipoteza – Mazde so pol koraka zadaj. Tako kot so svet prevzeli razni crossoverji in križanci različnih segmentov vozil, in tako kot se v svetu avtomobilizma vse skupaj vrti okoli elektrificiranih pogonov, s praktično enakim tempom, je ambient štirikolesnikov prepojila digitalizacija.
Večji in večji ekrani občutljivi na dotik, ali pa tudi ne, so preplavili premičnine, različne projecirne tehnologije, celo navidezna realnost in aktualni posnetki okolice vozila so združeni ter v pomoč vozniku, da mu je njegov sleherni kilometer na asfaltu poenostavljen in bolj varen. Mazda je tu pol koraka zadaj, saj ne nudi enormnih ekranov in še vedno nudi soliden nabor stikal in tipk. Je to res pol koraka zadaj?
Večkrat smo v uredništvu opozarjali, da veliki zasloni občutljivi na dotik delujejo sodobno, vendar nepraktično ali celo nevarno. Človekova intuicija so čutila, torej otip v tem primeru. Možgani voznika si zapomnijo gibe, ki jih v avtomobilu ponavlja in v Mazdi je to zares enostavno. Vrtljivo stikalo za multimedijo, majhno za glasnost in še nekaj tipk, ki so logično in intuitivno porazdeljene. Torej, so klene samurajke res v ozadju zaradi manjšega obsega digitalizacije? Brez sramu si upam trditi da prav nič, kvečjemu so bolj uporabne in enostavnejše, kar bi večini populacije vsekakor ustrezalo!
Druga hipoteza – ne sledijo trendom pogona. V zadnjih dveh desetletjih smo bili priča korenitemu »downsizingu« ali zmanjševanju delovne prostornine agregatov. Danes iz prisilno polnjenih agregatov iztisnejo dvakrat toliko konjenice kot nekoč, ko ni bilo silnega okoljevarstva. Mazda je tu malce osamljena, saj še vedno stavi na atmosferske bencinske agregate z visokim kompresijskim razmerjem, kjer se jim je nazadnje pridružila povsem nova družina imenovana Skyactiv-X.
Slednja združuje princip delovanja dizelskega in bencinskega agregata, vendar več o tem pri seciranju Mazde3. Torej, ali so atmosferski bencinski agregati res zastareli? Nikakor! Na kratke razdalje, ki jih večina slovenskih voznikov vsakodnevno opravlja, so agregati brez »dihalnih aparatov« dolgoročno bistveno bolj hvaležni, njihova poraba ob zmerni desni noge ne preseže prisilno polnjenih »sorodnikov«, vseeno pa moram priznati, da so nekoliko leni. Vendar, če vam pospeški niso prioriteta ob nakupu, potem razlogov proti ni!
Tretja hipoteza – japonska vozila so draga, predvsem pa njihovi servisi. Časi poceni štirikolesnikov iz sosednje Italije so mimo. Višje kategorije kot je vaš jekleni konjiček, dražji so rezervni deli, kar se tiče servisa, pa je precej odvisno od volumna agregata in predvsem od njegove kompleksnosti. Cena mehanikove ure je povsod enaka ali vsaj približno enaka, zato bistvenih sprememb med znamkami ni.
Poznate zgodbo o tiskalnem stroju? Ko vam za nekaj deset evrov prodajo multifunkcijski tiskalnik, a glej ga zlomka, kartuše za tiskanje pa vas olajšajo za ravno toliko. In, če veliko tiskate, veliko »odkartate« za polnila tiskalnika. Torej, smisel ni drag nakup, prav nasprotno, temveč sprotno trženje ali kar »molža« kupcev. Zato o povsem konkurenčnih cenah Mazd ne gre dalje razpredati.
Se mi pa pri spletnemu konfiguriranju CX-5 nasploh dopade to, da za razliko evropskih znamk, kjer vam nudijo štiri kolesa in volan za sprejemljiv denar, spodoben voz pa za vsaj 50 odstotkov več, Japonci nudijo bogato opremljen avtomobil že v osnovi. Seveda, za malce več denarja, vendar ima avtomobil precej opreme že v osnovi, dodate pa lahko le še nekaj res ne-nujnih in morda bolj prestižnih elementov.
Analiza in zaključek – vse sem analiziral sproti, zato lahko pod črto navedem, da Mazde niso nezanimive, ne zaostajajo in so mora na kar nekaj področjih bolj zanimive kot si večina misli. Mazda CX-5 ima prenovljen videz, deluje športno-elegantno, je precej spodobno opremljena družinska SUV kočija in se kljub relativno majhnim ekranom več kot odlično kosa s konkurenti.
Fotrov kotiček
Mazda CX-5 je bila prvi avtomobil, za katerega sem trdil da je približek popolnosti – tisti, vsakodnevni in dosegljivi, da se razumemo. Je praktična, prepričljiva in za kupca hvaležna. Njen pogon je suveren, opremljenost na visokem nivoju.
OK, ni odeta v elemente po zadnjem hipu mode, vendar zakaj bi preračunljivi Japonci vanjo tlačili stvari, ki so le pojem estetike in nepraktičnosti? In zato sem mnenja, da je še vedno precej na nivoju in zna prepričati tudi zahtevnejše kupce. Tudi fotre, ki se bodo v športni japonski silhueti vozila počutili udobno in zadovoljno.
HVALIMO
+ Celoten paket. Pogon, oblika in kvaliteta so na visokem nivoju.
+ Vrednost glede na ceno. Nemški karavani so dražji, kaj šele SUV-ji …
+ Poraba goriva. Če bi domoval po toku Save višje, bi lahko »našparal« še več decilitrov.
GRAJAMO
– Navigacija. Pri najvišji stopnji opreme bi jo morda lahko dodali.
– Osrednji zaslon si vendarle zasluži nekaj palcev več.
Tehnične karakteristike
Mere dolžina/širina/višina (mm) | 4.550 / 1.840 / 1.680 |
Medosna razdalja (mm) | 2.700 |
Prostornina prtljažnika (l) | 506 |
Teža (prazno v./dovoljena) (kg) | 1.759 / 2.235 |
Agregat | Turbodizelski, štirvaljni, vrstni |
Delovna prostornina (ccm) | 2.191 |
Največja moč pri vrt./min. | 135 kW (184 KM) pri 4.000 |
Največji navor pri vrt./min. | 445 Nm pri 4.000 |
Največja hitrost (km/h) | 208 |
Pospešek 0 – 100 km/h (s) | 9,6 |
Posoda za gorivo (l) | 58 |
Poraba po EU normah (l/100 km) | 6,2 / 5,1 / 5,5 |
Poraba goriva na testu (l/100 km) | 6,6 |
Emisije CO2 (g/km) | 147 |
Cena osnovnega modela (v EUR) | 41.790 |
Cena testnega modela (v EUR) | 44.750 |
Uvoznik | Mazda Motor Slovenija d.o.o. |
Spletna stran | www.mazda.si |