Volkswagen Caddy Life 2.0

Že res, da je črn in prostoren, še vedno pa to ne pomeni, da v njem prevažajo ali zgolj VIP osebe ali pa tiste, ki so se že poslovile s tega sveta. V to smer bežijo misli, ko prvič uzrete ne ravno pogosto v črnino odetega Volkswagen Caddyja. Daleč največji multipraktik iz Wolfsburga je namreč v slovenske salone zapeljal v svoji šele peti generaciji.

Skoraj štiri dekadam obstoja navkljub, in sodeč po tednu dni druženja je nekdanji kamionet na temeljih Golfa precej daleč pripeljal. Je eden redkih svoje vrste, ki so nekakšna zmes med družinsko uporabnim enoprostorcem in mini dostavnikom.

Prav ta kombinatorika dveh sila praktičnih avtomobilističnih prvin je svoj čas krojila nezanemarljiv prodajni delež slovenskih kupcev. Naj spomnimo, da so še pred dobrim desetletjem kupci radi poizvedovali za modeli kot so Caddy, Berlingo, Kangoo, Doblo in podobni. Kljub temu, da določeni predstavniki tega segmenta, ki mu Nemci radi rečejo »hochdachkombi«, torej kombi z visoko streho, še vztrajajo, so na cesti tako pogosti kot severnoameriški staroselci v tamkajšnjem kongresu. In ob poplavi raznih križancev jim popularnost hitreje upada kot primorska avtocesta proti obali.

Novi Caddy je še vedno grajen na okostju VW Golfa in si s slednjo deli pretežni del tako arhitekture in kot tehnologije. Prvič temelji na MQB platformi, zato je zadnje vzmetenje nič več listnato ter posledično udobnejše in potnikom bolj prijazno. Vseeno nekateri na Caddya gledajo kot dimenzijsko napihnjenega dvojčka uspešnejšega brata, vendar mu s tem delajo nemalo krivice. Kaj ima torej ponuditi prostorni Caddy v družinsko obarvani različici? Precej, tudi kar nekaj stilske dovršenost, ki je do sedaj morda nismo bili vajeni.

Črni raček svoje labodje družine se je za nekaj časa prelevil v mojo družinsko kočijo. Kočijaž in njegov družabnih sva sedela v precej prostorni in po vzoru Golfa digitalizirani sprednji vrsti, medtem ko je druga (odstranljiva) naložila tri tudi večje riti. Druga sedežna vrsta je odstranljiva v dveh manevrih – en sedež posamezno in dvosed skupaj, vendar za odstranitev slednjega potrebujete pojesti še kaj več kot zelje in žgance. Najraje to opravite v paru, skelet pa naj nato uživa udobje novega Caddya, kjer ne bo težav niti na daljših relacijah. Hvalimo tudi drsna vrata zadnjih sopotnikov, katerih mehanizem ni več robat temveč prilagojen nežnim otroškim ročicam. Pozabite na klasično »butanje« z vrati, da boste prepričani o njihovem zaprtju.

Nasploh je ambient (kot pri Golfu) precej napredoval v digitalni smeri, kar nadalje pomeni zaslon občutljiv na dotik ter drsni ploščici za nastavitev glasnosti multimedije in ambientalne temperature. Dejansko so praktično vsa stikala posajena na levi in desni volanski krak, medtem ko osrednji del armaturne plošče nudi zgolj peščico tipkal za hiter prehod na upravljanje želene funkcije.

Kočijo smo tokrat pripeli na dvolitrsko turbodizelsko čredo konj, ki je štela 122 glav. Na papirju povprečna druščina za sodobne standarde se je izkazala za precej korekten in predvsem varčen izbor. K umirjenosti je vsekakor prispeval še samodejni sedemstopenjski DSG, ki je z dotičnim agregatom že dobro uigran dvojec. Manjša konjenica in soliden navor so poskrbeli, da je povprečna poraba znašala 6,3 litra, ki jih lahko ob mirni nogi še znižate, medtem ko dovolj navora poskrbi za suvereno pot tudi ob bolj naloženem vozu. Vseeno pri tem ne gre pretiravati, saj je tako gnan Caddy prednostno namenjen neobremenjenemu pohajkovanju in le občasnemu delu kot so recimo družinski izleti. Torej, enačba se izide – čez teden na šiht in ob vikendih na begu po slovenski pokrajini.

Ima pa novi Caddy enega »platelca« v rokah, ko igra tarok s tekmeci. To je njegova cena, ki je precej višja od zgoraj opisanih poslednjih Mohikancev v »hochdachkombi« rezervatu. Za popolnoma osnovnega boste odšteli vsaj 23 tisočakov in pol, po kliku na 2.0 TDI in DSG ter dodatku srednje operem Life pa se zapitek poveča že na dobrih 32 tisočakov. Testnež je bil vsled kupa dodatne opreme ovrednoten na kar 38.802 evra, kar njegove konkurente samodejno rine v ospredje. Bo že držalo da veliko nudi, vendar ne več po raji dostopnih cenah …

Fotrov kotiček

Kdo kupuje »kapelice« za družinsko rabo je popolnoma jasno. Tisti, ki občasno naloži evropaleto ali mini posteljo namesto druge sedežne vrste in v ta namen žrtvuje navadno bolj čeden videz klasičnih družinskih enoprostorcev. Navkljub dejstvu, da je novi Caddy tokrat stopil korak dlje in v svojem konfiguratorju že rahlo spominja na odbit segment mestnih malčkov, ki so lahko načičkani kot »kolokvij kreacije« bodočih akademskih umetnikov … Lahko je strupeno zelen, puščavsko oranžen, baby blue moder ali globoko biserno črn kot testnež. Pa čeprav vi niste ne dimnikar, ne poklicni šofer, da ne omenjam še tistega zadnjega.

Na dušo piha predvsem aktivnim družinam ali parom, ki namesto na domači sedežni večere raje preživljajo v šotoru ob ognju ali na napihljivem jogiju izza prve vrste, v nasprotnem primeru boste na vstopni strani VW konfiguratorja najverjetneje izbrali drug model. In Caddyja ne iščite na klasični Volkswagnovi spletni strani, temveč odsurfajte na gospodarska vozila.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Prostornost. Prvi in glavni adut »kapelic«.
+ Zapiralni mehanizem drsnih vrat. Pozdravljamo električno asistenco.
+ Klasično vzmetenje zadnjih koles prinaša več udobja.
+ Ambient na nivoju Golfa.
+ Praktično zastavljen z veliko odlagalnimi mesti.
+ Pogon. Zmerno zmogljiv in razmeroma uglajen, ravno prav za Caddyja.
+ Nemci so dobro skrili dostavniško osnovo, na kateri temelji potniška različica.

GRAJAMO:
– Ob mraku neosvetljena drsna ploščica za jakost zvoka.
– Cena. Njegova edina resna hiba.
– Če bi na vse tri zadnje sedeže dodali Isofix, bi prepričali (še) več 5-članskih družin.