Volkswagen ID.4 pro performance life

Kraljevi naziv svetovnega avtomobila leta je imeniten dosežek, za katerega je potrebno dokazati ogromno pozitivnih adutov. Lanskoletni naslov je pripadel Volkswagnu ID.4, velikemu upu nove dobe ljudskega vozila, ki je uspel prepričati žirijo, s testom pa smo želeli tudi sami preveriti, ali je njegov uspeh upravičen ali gre zgolj za marketinški pristop za posledično povečanje popularnosti in navsezadnje prodaje.

Ko dandanes govorimo o zloglasni nemški znamki, se pogovor skoraj nič več ne zapleta okoli klasičnih modelov, kot je denimo prodajni prvak Golf, največ glav pritegne ravno nova družina modelov ID, ki počasi prevzema glavno vlogo ljudskih avtomobilov. Volkswagen namreč prestaja nekakšno električno renesanso, saj nameravajo že z letom 2026 v celoti presedlati na električno energijo, zato je izdelava prepričljivih brezogljičnih modelov ključna.

Privlačni križanec ID.4 ni prvi Volkswagnov namenski električar, ta čast pripada kombilimuzinskemu ID.3, je pa morda najpomembnejši igralec pri preobrazbi podjetja, saj s svojimi karakteristikami uteleša bistvo slogana Das Auto. Pa pojdimo lepo po vrsti. Če je ID.3 postavil temelje nove električne podobe, jih ID.4 s svojo uporabnostjo, prostornostjo, enostavno uporabo in dostopnostjo dviga na višjo raven. Pod površjem se sicer še vedno skriva enaka MEB modularna zasnova, vendar je ID.4 s prirastkom 32 centimetrov v dolžino in 7 centimetrov v višino rešil prostorsko zagato manjšega brata.

Da ne bo pomote, kljub svoji 21 centimetrski oddaljenosti od tal in prijetnim višjim sedalnim položajem, ID.4 ni čistokrvni športni terenec, najlažje bi ga opisali kot križanca z mešano osebnostjo – kanček kombilimuzine, stilski dotiki SUV-ja in praktičnost enoprosotorca. A ID.4 vse skupaj poveže v odličen paket, ki prepriča tudi najzahtevnejše kupce. Tako se pohvali z odlično ergonomijo, radodarnim prtljažnikom, ki v osnovi sprejme 543 litrov prtljage in udobno kabino, tudi na zadnji klopi, kjer nas razvajata ravno dno ter izdaten prostor, ki brez težav sprejme tudi tri odrasle potnike, družine z manjšimi otroci pa bodo avtomobil enostavno naložile s kramo za podaljšane počitnice.

Če se presedemo na glavni voznikov sedež, takoj uzremo sodobno minimalistično armaturno ploščo, ki se oblikovno spogleduje tako z BMW-jem i3 kot tudi z največjimi konkurenti pri Tesli. Govorim seveda o unikatni prestavni ročici ob volanu in navsezadnje o dvojici zaslonov – manjši voznikov s prikazom informacij o vožnji in večji sredinski zaslon za upravljanje medijskega vmesnika. Osebno sem zelo navdušen nad njunim sodelovanjem, saj se podatki o hitrosti izpisujejo pred voznikom in ne le na sredinskem zaslonu, kot to poteka pri Tesli, a obenem je sam sistem glede na konkurenco, malo v zaostanku, kar upam, da bodo s podporo nadgradenj po zraku, rešili v čim krajšem času.

Precej nas je zmotilo tudi drastično pomanjkanje klasičnih fizičnih gumbov in stikal, namreč upravljanje skoraj vseh funkcij poteka preko nezanesljivih haptičnih tipk na dotik ali preko centralnega zaslona. Ustvarjalci so šli recimo še korak dlje in poskusili na novo razviti odpiranje stekel. Če ste na voznikovih vratih navajeni štirih stikal za odpiranje stekel, boste v ID.4 našli le dve, za premik zadnjih pa bo potreben dodaten dotik površine z napisom »rear«, kar med vožnjo zahteva nekaj več razmisleka, obenem pa postavlja vprašanja o varnosti, saj opravilo zahteva nekaj več odmika pogleda s ceste. Podobne težavice predstavlja hitro spreminjanje nastavitev klimatske naprave ali uravnavanje glasnosti medijskih vsebin.

Z izjemo teh malenkostnih tegob, lahko celoto notranjega ambienta izredno pohvalimo, saj kabina zaradi nepotrebnega glomaznega sredinskega tunela deluje zelo zračna, k prijetnem počutju pa prispeva tudi ambientalna osvetlitev, ki se razteza tudi na čelo armaturke, s posebnim svetilnim elementom, ki spremembo določenih nastavitev pospremi z barvitim utripom, obenem deluje kot svetlobni opozorilnik na nevarnosti na cesti. Kako zelo priročno.

Zelo me je navdušil tudi sistem zagona vozila, česar pred samim začetkom testa nisem pričakoval. Ko avtomobil odkleneš, se enostavno usedeš, stopiš na stopalko zavore, prestaviš ročico v D ali R, in že se pelješ. Nobenega nepotrebnega pritiska guma za start, čeprav se ta nahaja ob robu volana, kar prinese nekaj zmede. Takšen zabaven pristop ponovno kaže preproste prednosti električnih vozil.

Na vse te naštete lastnosti in seveda na samo vožnjo, se uporabnik hitro privadi. Za razliko od ostalih električnih avtomobilov, ID.4 predstavlja eleganten prehod iz klasičnega pogona na električno energijo. To je morda največja prednost Volkswagnovega aduta, ki bo novopečenim lastnikom pomagal pri lažji poti iz ustaljenih klasikov na sodobno mobilnost, kar se zelo opazi tudi pri sami vožnji, saj speljuje zelo gladko in bistveno manj sunkovito od ostalih električarjev, vseeno pa ob resnem pritisku stopalke za plin dobro prilepi v sedež.

Za to poskrbi en elektromotor s 150 kW (204 KM) na zadnji osi, ki v trenutku aktivira vse elektrone in omogoči hitro pospeševanje. Kljub zajetni dvotonski masi, se je testni ID.4 do stotice pognal v prijetnih 8,5 sekundah. Še zdaleč ne gre za cestnega dirkača, a občutek sunkovitega pospeševanja se odlično ujame z uravnovešenim podvozjem, ki sicer daje prednost udobju, kljub vsemu pa bo tudi na zavitih cestnih odsekih poskrbel za dinamično doživetje. Konec koncev ima zadnji pogon in odlično težišče zaradi baterije na dnu vozila.

Ko smo ravno pri bateriji, v paketu pro performance, kot je tudi testni ID.4, ta premore 77 kWh neto kapacitete, dovolj da z enim polnjenjem dosežemo preko 500 kilometrov dometa. No, vsaj na papirju, v resnici je ta številka bližje 400 kilometrom, zaradi zimski temperatur v času testa, pa je vse skupaj padlo v območje 300 kilometrov, kljub temu, da za varčno razpolaganje z energijo ob ogrevanju, poskrbi doplačljiva toplotna črpalka. Naj vas takšen padec številk ne zastrašuje, saj se ID.4 odkupi s hitrim polnjenjem z močjo do 125 kW, kar nas vrne na cesto že v nekaj minutah.

Skratka, po seciranju vseh pomembnih področij Volkswagnovega aduta, lahko rečem, da je upravičil svojo veliko slavo na izboru svetovnega avtomobila leta. Seveda vse ni najbolj rožnato, so področja, ki jih bodo morali s časom izpiliti – predvsem multimedijo in določene materiale, ki niso ravno skladni s ceno – a saj ni avtomobila, ki izpolnjuje vse okvirčke, je pa ID.4 nevarno blizu. Le nekaj bodo morali ukreniti na področju cen, saj s ceno dobrih 49 tisočakov, na koliko je bil ocenjen testni primerek z nekaj malega dodatne opreme, težko ciljajo na širšo publiko, ampak le na višje situirane družine.

Žiga Kolman
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Prostornost. ID.4 s svojimi merami ponuja obilico prostora, s katerim bo prepričal kupce klasičnih Tiguanov ali Touranov, da presedlajo na elektriko.
+ Vozna dinamika in udobje. Predstavlja odličen kompromis med igrivo dinamično vožnjo in nujnim udobjem pri daljših potovanjih. K temu dodatno pripomorejo komfortni sedeži.
+ Poraba in domet. Čeprav na prvi pogled številke niso obetavne, je domet v toplejših letnih časih zelo suveren in zlahka presežemo mejo 450 kilometrov, kar bo brez dvoma zadostilo večini uporabnikov.
+ Preprostost. Pri ID.4 se hitro opazi, da je zasnovan z mislijo na čim lažji prestop na električno energijo, zato bo z enostavno uporabo prepričal vse vrste kupcev.

GRAJAMO:
– Informacijski sistem je precej neodločen in ni na ravni konkurentov, a s podporo “over-the-air” posodobitev, bodo lahko s časom izboljšali delovanje.
– Standardna oprema je klasično Volkswagnovsko okrnjena. Ker je potrebno obkljukati številne (drugod serijske) dodatke, cena močno zraste in dosega raven nekaterih bolj premijskih avtomobilov.