Škoda Superb Combi Selection 2.0 TDI DSG 110 kW

Padec komunizma in izbira takrat češkoslovaške avtomobilske znamke Škoda, da se namesto k Renaultu pridruži Volkswagnu, je bila korak v pravo smer. Saj ne, da bi Francozi zafurali firmo, kajti z Dacio in v simbiozi z Mitsubishijem jim gre več kot dobro, a Nemci so bili pripravljeni prispevati več na tekoči račun Škodinega oddelka za razvoj in razvijati nje potencial. Da so Čehi resen igralec, so desetletje po prehodu k VW dokazali s sodobno premiero Superba, prostorsko in dostopno orientiranega bratranca Passata. Če prevedem v povest o razmerah v Škodini družini ob koncu 1990-ih bi zapisal, da je bil Octavia pridna hči, ki je vedno nosila malico in rezervna oblačila v šolo, Fabia je bila pobalinska malčica, ki je rada tekala po urbanem igrišču, manjkal pa je nekdo malce bolj resen, manj »low cost«, da bodo razumeli tudi naši nad anglicizmi navdušeni golobradi bralci. Tako je nastal Superb.

Za Čehe je bil to sila pomemben model. Ne zgolj zato, ker je postal zastavonoša znamke, temveč ker je tako družinam kot poslovnežem ponujal več prostora za manj denarja, njegovi ustvarjalci pa so želeli zahodu dokazati, da znajo narediti voz, ki se lahko kosa z boljšimi evropskimi avtomobili srednjega razreda. Pri prvi generaciji so vzeli malce podaljšano različico Passata in ustvarili avtomobil, ki se je na zabavo pripeljal v jakni z več žepi, medtem ko je Passat deloval kot kravatar z aktovko v roki. Tisto večjo, za prenosnik seveda. Kakorkoli, tehnično gledano, sta se oba modela preko generacij čedalje bolj združevala, si delila arhitekturo, motorje in elektroniko, le da je bil Passat vedno malce bolj šminkast, Superb pa prostorsko in funkcionalno orientiran – razigrani Čeh in resen Nemec torej. V razmaku dveh tednov so mi v uredništvu pod nos pomolili ključe obeh povsem enako podkovanih novih karavanov – Passata in Superba. O prvem, ki obstoja le še v tej karoserijski podobi, sem nekaj črnila prelila na povezavi TUKAJ, drugi pa je na jedilniku danes.

Novi Superb ohranja vse glavne sestavine za dobro finalno jed – je udoben, praktičen, nudi dobro vozno dinamiko, ob nekaj dodatnih milimetrih dolžine pa nudi še 690 litrov v nahrbtniku, torej enako kot Passat. Oblikovno gledajoč, je nekakšen »service pack« k prejšnji generaciji. Morda sem si s to izjavo nakopal nekaj grdih pogledov Škodinega oblikovnega studia, a mimo zagotovo nisem ustrelil. Sicer pa, zakaj bi spreminjali nekaj, kaj gre v prodajo kot tople žemljice v sobotnem dopoldnevu.

O dvolitrski nemški klasiki, ki strumno čaka na vsakršno voznikovo delo, ne bom dolgovezil. S 150 KM, ki jih na sprednji kolesni par spravi preko DSG menjalnika, pač ne gre bentiti. Dovolj gladka tehnika skoraj ne da vedeti, da se nekje sklapljajo in menjajo zobniki, moči pa je povsem dovolj za vsakodnevno družinsko ali poslovno tlako. Že res, da danes sto petdeset vrancev ni presežek, a češkega dolgina lepo poženejo po asfaltu, tudi z nekaj več osebki v nedrjih in nekaj mase v nahrbtniku. Vas bo pa radostila žeja, ki nima prav nič s Čehi in pivom, saj je Superb (tako kot enako podkovan Passat) srkal sila skromno. V nekaj dneh sem nameril od 4,5 pa vse do – 5,9 litrov na stotero kilometrov. Ožemanje štirivaljnega agregata ni vplivalo na pogoltnost, pa če sem še tako vneto pritiskal na plin. Torej, tisoč in več kilometrov s polnim rezervoarjem vam ne uide, kar bodo cenili vsi, ki med tednom (ali ob vikendih) križarijo med našimi sosednjimi državami.

Ok, prostora je dovolj, da bi brez pritoževanja naokoli zapeljala prva postava slovenske košarkarske reprezentance. Kar mi je bilo za razliko od Passata bolj po godu, so novi trije osrednji vrtljivi in po novem digitalizirani gumbi imenovani Smart Dials. Njihov 32 milimetrov zajeten zaslonček je namreč občutljiv na dotik, preko njih pa upravljate temperaturo klimatizacije – povsem levi in desni, osrednji pa je pravi »joker«, saj je prilagodljiv in nudi nastavljanje glasnosti radia, navigacije, klimatizacije ogrevanja sedežev in drugih funkcij vmesnika. Odvisno, kaj si skonfigurirate in si prihranite tapkanje po podmenijih večjega 12,9-palčnega osrednjega ekrana. Če bi izpostavil kakšen moteč element, je to zagotovo obvolanska periferija, ki je preslikana iz nemškega sorodstva in sem se ob njo obregnil že takrat, vse drugo si zasluži palec gor, saj je kabina skupaj z materiali zopet stopila korak višje oziroma naprej.

Cena? Nič več nižja od konkurenčnega germana, temveč z njim poravnana. Superb je stopil iz njegove sence in sedaj se skupaj borita za vse starše, ki so čez teden poslovneži, med vikendi pa animatorji svoje mladine. Druga stopnja Selection in dizelski pogon rezultirata v slabih 43 tisočakih, kar nekaj smiselne opreme pa celotno zadevo na koncu prestavi na 48 tisočakov in pol. Čehi že dlje časa niso več »low-cost«, ne pri doti, kot ne pri ceni…

4 kulske

Fotrov kotiček

Novi Škoda Superb je pod črto avtomobil, ki dokazuje, da družinski karavan še zdaleč ni mrtev. V času, ko SUV-ji kot nekoč Napoleon prevzemajo evropski trg, Superb ponuja boljšo aerodinamiko, več prostora in udobje, ki ga tekmeci težko dosežejo oziroma presežejo. Seveda ni popoln, saj ne nudi takšnega pregleda iz vozila in mehkobe na večjih neravninah kot višje osedlana konkurenca, a kot družinski ali poslovni avto je Superb skoraj brez konkurence. Pravzaprav je ta v družinskem drevesu.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+  Evolucija videza. Ne rine k električni »e-q« ekipi, temveč ostaja zvesta temeljem Modern Solid oblikovanju.
+ Oblazinjenje Lounge, ki prinaša kombinacijo umetnega usnja in Suedia mikrovlaken.
+  Simply Clever rešitve.
+  Prostornost. Ta v Superbu dobi novo definicijo.
+  Avtonomija s polnim rezervoarjem, ki električarjem nažene strah v pločevino.
+  Ta se mora zahvaliti nizki porabi, ki bo navduševala tudi »gorenjce za volanom«.
+  Vetrni piš na avtocesti oziroma njegova odsotnost.
+  Multipraktična narava vozila – z aktovko čez teden ali nahrbtnikom čez vikend.

GRAJAMO:
–  S 4,9 metra dolžine že kuka iz parkirnih mest.

Tehnični podatki: