Opel Mokka-e Ultimate

Pridem z Mokko! Čakaj, kaj? Saj ne bomo nič pekli?! O ja, pa bomo, s klasično belo in to na elektriki … Imata štirikolesna Mokka in živilska moka kaj skupnega? Razen imena bore malo, v našem primeru zgolj barvo. Današnji vsakodnevni električni avtomobili so z izjemo pregrešno dragih eksotov zašli v zanimiv hendikep, ki ga rešuje zgolj in le podoba. Električni pogon je iz večih vidikov praktično enak v vsakem avtomobilu – nekaj malega kilovatov več ali manj, takisto s kilovatnimi urami v elektro špajzi. Vožnja, vodljivost kaj šele avtomobilske emocije so pomembne kot trenutna temperatura v Ulan Batorju. Saj veste, prestolnici Mongolije … bržčas vseeno, kajne? Torej, kako naj avtomobilski snovalci cestne električarje naredijo zanimive? Tako, da jih oblikujejo čim bolj drzno in vpadljivo, kričeče če želite, medtem ko se njihov ambient počasi preobraža v potujoči multimedijski center. Ko bo samodejna vožnja stoodstotna, bomo le še potniki v potujočem audio-video centru. In kje je tu bela pšenična moka? Tudi ta je v splošnem enakovredna z nekaj različnimi podtipi. Pekovski mojstri in njih vikend posnemovalci verjetno že žugate s prstom, nam priličnim chefom pa je bela moka pač moka. Kako je prodati več? Začenši z embalažo verjetno …

Tudi zato bistveno bolj drzno oblikovana druga generacije Oplove Mokke kupce prednostno nagovarja s svojo figuro, kateri poveljuje moderniziran Oplov retro vezir kot sodobni genski zapis tega prvotno germanskega štirikolesnega plemena, nedavno oženjenega s francoskim PSA-jem in nato sprejetega v ameriško-evropsko avtomobilsko kraljevino Stellantis. Oblika klasičnega SUV-ja? Ne, a vendarle ja. Tudi vam Mokka-e deluje kot kupejevski SUV? »Male tajne, velikih majstora« bi rekel moj sosed južnih korenin, kajti Mokka-e kljub navideznemu izgledu kupeja sodi med štirikolesnike oblikovne klasike. Navidezno podobo kupeja ustvari kombinacija črne strehe in zadnjih bočnih stebričkov ob kontrastno beli karoserijski barvi. Pri Astri tovrstnega grafičnega trika Nemci niso ubrali in je rezultat (morda presenetljivo) drugačen, čeprav si Astra z Mokko(-e) deli tako zadnje luči kot obliko maske.

Več o stilu oblačenja klasične Mokke je zapisal naš Žiga na povezavi TUKAJ, zato bomo predmet debate preselili v plehnato drobovje, kjer ni ne duha ne sluha o »fuj fej« fosilnih gorivih. Mokka-e obeduje iz enake sklede kot praktično celotno omizje Stellantisovih električarjev, za katerim posedajo sestrska Corsa-e in korporacijska žlahta Citroën ë-Berlingo, brata Peugeota e-208 in e-2008 ter nenazadnje še premijski DS3 Crossback e-tense. Njihov pogon zaznamujejo desetice, torej 50 kWh v bateriji, 100 kW zmogljiv elektromotor in približno 200 kilometrov avtonomije. Katalog sicer obljublja več kot 330 kilometrov brez vstavitve električnega kanila v Mokkino električno žilo, vendar s povprečno porabo 18 kWh na sto kilometrov nismo prišli do obljubljenih razdalj. Tekom druženja se je poraba gibala med 16 in 22 kWh, odvisno od števila avtocestnih odsekov, pa tudi od sloga in nenazadnje profila vožnje.

Poveljnik vožnje lahko pri Mokki-e izbira tri vozne profile, ki različno prikrojijo konjenico v elektro-staji. Če izberete Sport boste med kolesa spravili vseh 100 kW moči, ob uravnoteženem Normal 80 kW ter nenazadnje ob varčnemu Eco le 60 kW. Izbrani režim prilagodi odzivnost stopalke za plin, pomoč servovolana in delovanje klimatske naprave, zato lahko šparovni način mobilnosti z intenzivno rabo regenerativnega zaviranja opazno pripomore k avtonomiji. Resda Mokka-e ne prekipeva od energije, vsaj na papirju ne, vendar se v praksi izkaže, da je 136 KM več kot dovolj za vsakodnevno križarjenje po slovenskih cestah.

Tudi infuzija energije za Mokko-e ni ovira. Uporabna kapaciteta akumulatorja znaša 45 kWh in jo lahko popolnoma izpraznjeno nasitite v dobrih sedmih urah z 7,4 kW Type 2 AC polnilcem ali še hitreje v dobre pol ure s 100 kW DC hitro polnilnico. Opcijsko je v zameno za 420 evrov na voljo zmogljivejši 11 kW onboard priključek, ki polnjenje na enako zmogljivi polnilnici skrajša na pet ur. Stvar dnevnih navad in zmožnosti torej.

Pred skoraj natanko letom dni smo gostili dinamično upodobljeno Mokko GS-line z oktanskim motorjem v nosu, tokratna testnica Mokka-e pa je z nami zaplesala v najbolj elegantni večerni toaleti Ultimate. Ta glede na vse tri predhodne sklope opreme prinaša 12-palčni voznikov zaslon, 180-stopinjsko panoramsko vzvratno kamero, OpelConnect modul in nekaj več voznikovih elektronskih pomočnikov. Mokka-e je galantna mestna sopotnica, ki najraje poplesuje po urbanih središčih, medtem ko ji tek na dolge avtocestne proge ni najbolj po godu. Vse to za približno 40 tisočakov, kar se zdi pravično odmerjen kup cvenka glede na pokoronsko zblaznele cene vozil.

4 kulske

Fotrov kotiček

Zvok in slika, kot se šika. Hja, zvoka ni, zato mora biti slika toliko bolj prepričljiva. Mirne vesti zapišem, da to tudi je. Kot sem razglabljal uvodoma, je boj za kupce pri ljudskih električarjih še toliko bolj neizprosen in iz rokava je potrebno potegniti prav vsakega asa. Pri Oplu so v tokratni kompaktni SUV partiji to zagotovo naredili, vendar konkurenca ne počiva. Preostali Germani za zadaj v tem segmentu še nimajo vidnejših predstavnikov, toda igra se lahko kaj hitro obrne.

Mokka trenutno nudi popestritev svojega segmenta, klasično ali električno gnana. Težko ji karkoli zamerim, saj bo lahko modni dodatek svojega lastnika ali po meri prikrojen vsakodnevni voz za voznike, ki točno vedo kaj potrebujejo. Tako kot vedo peki, ko pričnejo mesiti testo …

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Izstopa. Kako zelo je odvisno od barve.
+ Dvobarvni videz. Predvsem s predstavitveno zeleno karoserijsko barvo.
+ Cilja na mlajše in drznejše kupce.
+ Ambient je praktičen in udoben.
+ Hitro polnjenje do 100 kW.
+ Na papirju povprečen pogon vsekakor zadosti 95% voznikom.

GRAJAMO:
– Multimedijski vmesnik zahteva nekaj privajanja in ni intuitiven.
– Prostornost za potnike mestoma kaže zobe.