Mitsubishi Eclipse Cross 2.4 PHEV

Še pomnite prijatelji, predvsem tisti avtomobilizmu naklonjeni, kaj pomeni Eclipse v svetu štirikolesnikov? Mitsubishijev športni kupe, ki je v prvih dveh generacijah v 90-ih postavil enega izmed športnih temeljev japonskih avtomobilskih znamk. Z dvolitrskim štirivaljnim turbo agregatom in danes povsem povprečno stajo konj je razvnel ljubitelje bočnega drsenja (drifta) širom sveta. V letu 2011 smo se od njega poslovili tudi na sončni strani Alp, pa čeprav na evropskih tleh praviloma ni bil široko zastopan. Nato v letu 2017 manjši šok, kajti legenda je bila obujena – vendar tokrat kot kupejevski SUV in dodatkom Cross v imenu. Čemu, zakaj?

Evropejcem in zato, ker se dinamično zasnovani športni terenci danes tržijo kot vroče žemljice na sobotni tržnici. Čeprav je Mitsubishi napovedal odhod iz tržišč Starega kontinenta, so se Japonci vendarle odločili vztrajati. Eclipse Cross je doživel osvežitev (facelift) in tokrat kupce nagovarja z bistveno bolj samozavestno podobo. Dejansko je pravcati kupejevski SUV, ki se odločno postavlja po robu prevladujoči francosko-nemški cestni garnituri. Vsled oblikovnih smernic je Eclipse Cross nesporni član hiše Mitshubishi, njegov zadek pa tokrat ni več odet v povezano zadnjo luč, ki je »presekala« zadnje steklo, temveč »ritko« krasita dve čedni svetili z boljšo končno podobo. Vsekakor prenova vnaša več prefinjenosti in elegance, sam avtomobil pa kar vabi k vožnji.

Prirastek 14 centimetrov glede na predhodnika se najbolje občuti v notranjosti, kjer se bo domačno počutila celotna štiričlanska družina. Materiali so kvalitetni, celotna arhitektura ambienta pa je nekakšna digitalno-analogna zmes. V praksi to pomeni, da so vozniku še vedno na voljo določena klasična stikala za upravljanje klimatske naprave recimo, medtem ko se je nekaj funkcij preselilo na osrednji 8-palčni samostoječi zaslon. Zdi se, da so Japonci opravili odličen kompromis med uporabnim in sodobnim digitalnim pristopom, kajti prekomerna digitalizacija že kaže zobe z ustvarjanjem motnje za voznika.

Sopenj opremljenosti je kar pet in v naše uredništvo je zapeljal Eclipse Cross v najelitnejši garderobi, imenovani Diamond. Diamanti suknjič predstavlja usnjeno oblazinjenost inventarja, ogrevane prav vse sedeže, Mitsubishijev t. i. Power Sound zvočni sistem ter še kopico prikladnih in varnosti podvrženih rešitev. Skratka, zares zapolnjen kupejevski SUV, katerega opremljenost je zdaleč presegala zahtevnost povprečnega voznika.

Štiri najbolj kulske

Vendar bistvo Eclipsa Cross ni zgolj varno in udobno prevažati potnike, temveč nuditi pravzaprav idealen pogon za dandanašnje čase. To je seveda priključno-hibridna simbioza elektronov in oktanov. V tem primeru Eclipsa Cross to pomeni 2,4-litrski atmosferski agregat, dva elektromotorja in štirikolesni S-AWC (Super All Wheel Control) pogon. Kombinacija, ki zagotavlja zanesljivo vožnjo brez stresa glede avtonomije v vseh vremenskih okoliščinah. Baterijski sklop s slabimi 14 kWh kapacitete poskrbi za avtonomijo do 45 kilometrov, ki se na avtocesti pričakovano skrči za tretjino. Velja pa tu omeniti, da se Eclipse Cross zgolj na elektriko pelje vse do hitrosti 135 km/h, zato vstop na obvoznico, ali krajši odsek avtoceste ne bo ovira. Na hišnem priključku bo baterija sita v slabih sedmih urah oziroma manj, v kolikor imate močnejše varovalke hišne napeljave, medtem ko bo enosmerna polnilnica s 30 kW moči zadostila v eni uri (ali 25 minutah za 80 %).

Načini delovanja hibridnega pogona so trije – električni, serijski (zaporedni) hibridni ali vzporedni hibridni. Pri prvih dveh je v ospredju elektrika, ki jo serijski hibridni zgolj dopolnjuje, medtem ko je pri vzporednem načinu delovanje odvisno od obremenitve vozila. Brez skrbi, celotno razmišljanje opravlja napredna elektronika, medtem ko se vi mirno in zanesljivo vozite. Da je temu res tako, skrbi že omenjeni 4×4 pogon S-AWC. Ta deluje v štirih režimih – normalni, sneg, pesek in asfalt. Dva sta torej podrejena slabšemu oprijemu pod kolesi, medtem ko se »asfaltni« režim nanaša na suhe in vijugaste odseke. Japonci so tako udejanili športno in terensko plat tega kupejevskega SUV-ja. Priznati moramo, da je temu tudi v praksi tako, čeprav resnih športnih vložkov po vzoru v uvodu omenjenega Eclipsa s nikar ne pričakujte.

Merjenje porabe priključnih hibridov je precej zahtevna reč, saj je lahko nična v kolikor se vozite zgolj na elektriko ali relativno visoka v primeru preskakovanja električnih polnilnic. Največ smo namerili na avtocesti, kjer pri nekoliko hitrejšem tempu žeja japonskega križanca doseže celo devet litrov, vendar je je povprečje ob predhodno napolnjeni bateriji komaj da presegla šestico na sto avtocestnih kilometrov.

In ker je Mitsubishi Eclipse Cross na voljo zgolj kot priključni hibrid, je zanj potrebno odšteti vsaj 34 tisočakov (z vštetim EKO popustom), medtem ko boste za najbolje opremljenega dodali še dobrih (a vrednih) šest. Ni poceni, vendar glede na končni rezultat ugodneje od konkurence …

Fotrov kotiček

Pred dvema letoma sem v goste sprejel Mitsubishi Outlanderja PHEV, ki je bil prvi voz s takšnim pogonom, ki me je zares navdušil. In Eclipse Cross je zgolj njegovo naslednje poglavje, ki je začinjeno z bolj drzno podobno na račun nekaj manj volumna. Japonci so se vsekakor odločili pravilno in zahtevnim evropskim kupcem ponudili prav tisto kar iščejo, le nemškega imidža ne morejo nadomestiti. K sreči se ta počasi izgublja, medtem ko korejsko-japonski štirikolrsniki pridobivajo na zaupanju. Povsem upravičeno.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Prezenca. Drzna, a še vedno evolucija predhodnika.
+ Pogon. Tudi električni 4×4 lahko odigra svojo vlogo, čeprav se Eclipse Cross bolje počuti na mestnem asfaltu.
+ Opremljenost. Glede na vložek, je seznam zavidljivo dolg glede na konkurenco.
+ Avtonomija. Z nekaj vaje in mestno vožnjo je lahko dolga spodobnih 40 kilometrov.

GRAJAMO:
– Multimedijski sistem nekoliko zaostaja za konkurenco.
– Avtocestna poraba ob prazni bateriji poskrbi za nekaj kislih nasmeškov.
– V sopotnikovem predalu smo pogrešali lučko.