Mazda MX-5 G184 Takumi

Brez skrbi, ne bom moraliziral o »dobrih starih časih«, ko smo kot desert pili in jedli Fructalov breskov gosti sok s smetano, čeprav teh zadnjih par besed vendarle malce poboža nostalgične duše, kajne? Drži pa tudi, da se »sladkiša« ne bomo kar tako otresli, ker nudi več kot primerno preslikavo doživljanja štirikolesnega deserta po imenu MX-5. Izberete ga lahko na Mazdinem meniju.

Sprehodimo se za začetek v eno izmed večjih slaščičarn, lokacijo si izberite po lastni presoji. Hladilne vitrine kar buhtijo od vseh teh okusov in barv. Torte, pite, zavitki, rogljiči in nenazadnje še sladoled. Oči obiskovalcev, predvsem deklet in kratkohlačnih osebkov se kar iskrijo ob ogledu pisane ponudbe, ki močno načenja njihovo predhodno prepričanje o izbiri. Kaj sploh naročiti? Nekaj »ziheraškega« ali nekaj nepoznanega in morda še boljšega?

Nekaj podobnega se godi na avtomobilskem trgu – ponudba vozil še nikoli ni bila tako razgibana kot je dandanes. Pisane barve, mnogotere oblike in številni tudi kombinirani pogoni mamijo kupce na prav vse možne načine. Iz lastnih natakarskih časov še pomnim pripetljaj, ko se je familija z dolenjsko »špraho« naselila na vrt slaščičarne, kjer sem služil študentski kruh. Saj veste, tisti za ponočevanje, kajti domoval sem pač pri starših. Da ne zaidemo predaleč, naj povem, da so si dotični gostje po začetnem »Kaj pa imate?« vzeli precej časa za študij menija, saj jih je moj »Lignjev in kraške pice v slaščičarni verjetno ne …« spravil v rahlo zadrego. Posledično so večkrat stopali preučevat ponudbo v vitrinah, le oča so hladni kot špricar ostali za omizjem. Ko so vsi piflarsko naučeno svoje želje zdrdrali je starešina zgolj skromno dodal »Gosti sok s smetano prosim«. Ko bi le videli te začudene poglede njegovih članov družine – »zakaj samo to? A ne bi kaj drugega? Si prepričan?«. Roko na srce, tudi sam ga nisem prav dobro razumel, zategadelj sem ga nadalje povprašal kateri gosti sok bi si zaželel »marelični, jagodni, breskov«, hudirja, še hruškov smo imeli v ponudbi. Pa me tovariš nekoliko pokroviteljsko ošvrkne s pogledom izpod čela in namigne, da je zgolj en in edini pravi gosti sok.

In ob barviti ponudbi vseh štirikolesnikov, ki prežijo na kupce v salonih, se kot korenita osvežitev, hja, morda celo kot kalibracija pristnih vozniških čutil, prileže doza Mazde MX-5. Enostaven voz kot abeceda na izhodnih vratih gimnazije, kompaktnih dimenzij, nizko postavljen in ogrnjen z ročno odstranljivo platneno streho, a po drugi strani tako zadovoljujoč kot gosti sok s smetano za zgoraj orisanega gospoda. Oblikovno je Mazda MX-5 ravno prav zanimiva, da še dolgo časa ne bo romala v pozabo, predvsem pa simbolizira pristno vozniško degustacijo avtomobilizma, ki na račun menjave pogonov in digitalizacije sveta počasi tone v pozabo.

Japonci so užgali dokaj pragmatično smer, ki jo najbolje opišem kot »manj je več«. Manj digitalizacije, manj elektronike in manj zapletenih rešitev, da se lahko voznik zlije skupaj s tem malim japonskim kabrioletom. O obliki nadalje ne bom razpredal, prav tako ne o asistenčnih sistemih, multimediji in še čem, kar bogata Takumi oprema s seboj prinese. Mimogrede, v konfiguratorju je ne gre več iskati, saj tam sedaj domujeta sklopa Prime-Line in Exclusive-Line in slednji je približek našemu Takimuju. Pri Mazdi MX-5 se konec koncev vse vrti okoli asfaltnega užitkarstva, saj je temu klena japonka pokorjena kot samuraji nekoč svojemu gospodarju.

Dvolitrski atmosferec, ki po prenovi zmore poskočnih 184 »konjičev« in lepo spusti svoj bas, ko voznik sprosti stopalko za gas, pa zares odličen ročni »pretikač zobnikov«, ki s kratkimi in natančnimi gibi konstanto zaposluje desnico in za konec še mehanska zapora diferenciala, zadnji pogon ter zgolj tona in tri vreče cementa skupne mase namreč poskrbijo, da ga ni junaka, ki se ne bi vsaj malo nasmehnil ob zajemanju zavojev. In te je treba zajeti z veliko žlico. Vožnja je tako lahkotna in pogon odziven, da se hitro dvigne srčni utrip, ki po telesu pospešeno poganja naraščajočo koncentracijo hormona sreče. Kar je morda še najboljše pri pobalinski Miati, je njeno odpuščanje. Kajpak ne v spovednici, temveč tisto izza volana. Odziv vozila je po nekaj odpeljanih krogih precej predvidljiv in dopušča veliko otroške razposajenosti, WRC vložkov vendarle ne pričakujte. Mazda MX-5 je za nas entuziaste odlično umerjene mehanike nekakšna sveta relikvija – zdaj še toliko bolj, saj konkurence pravzaprav nima.

In ne sprašujte me o porabi. Prav zares sem jo pozabil zabeležiti. Če me spomin ne vara, se je vrtela med sedmimi in osmimi litri, kar je glede na moj nasmeh in predenje atmosferca skoraj impresivna cifra. Z roko v ognju trdim, da požrešnica vendarle ni, četudi ob lastništvu MX-5 poraba ne bi smela igrati praktično nobene vloge.

In ko vaša mladež ob obisku lokalne rustike plane po vseh sladkarijah in sladicah tega sveta, si vi v miru privoščite nekaj z svoj gušt – bodisi gosti sok s smetano za nekaj evrov ali Mazdo MX-5 za 38 tisočakov, na kolikor so testnico iz dežele vzhajajočega sonca ovrednotili. Ni malo, vendar kdo lahko finančno ovrednoti vse tiste lepe nedelje in popoldneve, ko ob spuščeni strehi sproščate otroka v sebi?

4 kulske

Fotrov kotiček

Bom gosti sok zamenjal za otroke. Torej, Mazda MX-5 je kot otročad, celi dan ti skače po glavi, sitnari, joka in stoka ter kliče mamo, vendar ko te z vsem srcem in nežnimi ročicami objame in reče »oči, rada te imam«, se ti stopi še tako jekleno moško srce. In pri Miati je podobno.

Zastarela armaturka, neudobno tlačenje na sedež tudi pri še ne 40-ih, brez pametnih odlagalnih površin in antipatično šumenje zraka na avtocesti niso dovolj, da vas odvrnejo od pritiska gumba za zagon motorja, postavitev menjalnika v prvo in gaaaaaaaas … Podobno, kot vas zgoraj opisan vsakdan z malčki ne odvrne od starševstva. Če slučajno vas, potem osebnostno pač niste kos lastništvu Mazdine nabrite malčice.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Prezenca. Že dolgo znana, občasno nadgrajena in še vedno prepričljiva.
+ Odlično balansiran avtomobil pri vseh vidikih.
+ Pogon. Odziven, poskočen in nazadnje tudi slišen.
+ Ročni menjalnik. Etalon za natančnost in kratke gibe.
+ Ročna manipulacija s streho. Enostavno in hitro.
+ Analogni števci. Pričarajo še za ščepec bolj pristno vozniško izkušnjo.
+ Stas dvolitrskega agregata je uglajen in zamolkel, a gosposko povzdigne glas ko voznik to zahteva.
+ Kljub številnim prostorsko-praktičnim kompromisom še vedno proži emocije in s tem željo po lastništvu.
+ Briljantno izraža vse tisto, kar pri Mazdi želijo kar najbolje preslikati v sicer veliko bolj uporabe člane svoje flote – oblikovanje Kodo in povezava Jinba Ittai.
+ Preprosta, uživaška in pika.

GRAJAMO:
– Kar nekaj minusov ima, vendar so v primeru MX-5 nevredni črnila.

Tehnični podatki: