Mazda 2 Hybrid Homura 1,5

Govora je o avtomobilu, da ne bo pomote. In ker so »šank debate« o velikosti in uporabnosti avtomobilov precej vroča roba, je bil prvomajski oddih kot nalašč za odgovore iz prve roke. V testno floto je namreč prispela Mazda 2 Hybrid – simpatična, mestna spremljevalka, s katero sem se odpravil proti najvišji asfaltirani cesti pri naših severnih sosedih. Mi bo uspelo brez težav ali me bo njena velikost pustila na cedilu?

Na prvi pogled Toyo… pardon Mazda 2. Če ste na prvi fotografiji pomislili, da gre za Toyoto Yaris, niste daleč od resnice. Mazda 2 je namreč rezultat sodelovanja med dvema japonskima proizvajalcema, zato ne preseneča, da najmanjša Mazdina predstavnica močno spominja na sorodnico iz Toyotinega hleva. Kljub temu so pri Mazdi napravili nekaj potez s katerimi jo lahko razlikujemo od sorodnice. Tako so na primer malenkost popravili obliko sprednje maske, največja razlika pa je opazna zadaj, kjer so oblikovalci iz Hirošime ostali zvesti klasični obliki zadnjih luči in jih za razliko od Toyote ločili in med njima pustili pas obarvan v karoserijsko barvo. Precejšnjo športno drznost so ji namenili z odlično izbrano perla rdečo barvo in kontrastnimi 17-palčnimi črnimi platišči, ki avto naredijo bolj igriv in vizualno »večji«, kot je v resnici.
Kljub temu, da Mazda na prvi pogled izgleda manjši avtomobil kot večina njenih konkurentov, dejansko v povprečju tudi je kakšen decimeter krajša, se znotraj izkaže za pravi prostorski čudež. Jasno, tu govorimo predvsem o uporabi za dva potnika in njuno prtljago – v tem oziru se mala japonka izkaže za presenetljivo prostorno. Zadnja klop? Za krajše poti povsem sprejemljiva, za dolge vožnje pa bodo odrasli potniki morda nekoliko pogrešali prostor za kolena. Bolj preseneča prtljažnik – z 286 litri na papirju res ne obeta čudežev, a v praksi sem brez večjih težav vanj zložil vso prtljago za daljši oddih, pri čemer se ni bilo treba igrati Tetrisa,kar štejem kot velik plus.

Dodaten poklon gre japonskim inženirjem za praktično rešitev, saj so poleg običajnega gumba za odpiranje prtljažnika namestili še dodaten, ločen gumb za zaklepanje vozila. Majhna, a zelo priročna poteza.
V notranjosti vlada red in ergonomija. Vse je na svojem mestu, materiali so solidni, sedeži pa udobni tudi na daljših relacijah. Prav tako velja pohvaliti število uporabnih odlagalnih mest. Kar se tiče tehnologije Mazda 2 ne razočara pri asistenčnih sistemih, manj navdušujoč pa je info-zabavni sistem. Brezžična povezava s pametnimi telefoni deluje, a sistem včasih caplja za dogajanjem do te mere, da sem križišče že prevozil, medtem ko mi je ekran še kazal, da je zavoj 100 metrov stran. Procesorska moč očitno ni njena najmočnejša plat, prav tako pogrešam vgrajeno GPS navigacijo.

4 kulske

Z vidika prostora in udobnosti potniške kabine je Mazda torej povsem dovolj velik avto, kaj pa na to porečeta pogon in podvozje? Začnimo s podvozjem. To je sicer naravnano precej čvrsto, a kljub vsemu ne deluje preveč trdo in omogoča udobno vožnjo, zmoti ga le več kratkih zaporednih nepravilnosti na cesti, kjer se malce zmede in tako avtomobil rahlo zaniha, a ta pojav pri tako kratki medosni razdalji ni nič presenetljivega.

Potem pa je tu še pogon. Tega sestavljajo tri-valjni bencinski motor s prostornino poldrugega litra, ki mu izdatno pomaga elektromotor in pa brezstopenjski CVT menjalnik. Že po podatkih na papirju gre slutiti, da Mazda ni športnica, pri čemer 116 konjičev in 120 Nm navora niso podatki ob katerih bi se vam naježila koža, a kljub temu je zaradi izdatne električne pomoči precej agilna med mestnimi semaforji. Kar me je med testom presenetilo, je bil čas, ki ga je »dvojka« prevozila zgolj na elektriko, saj je ta znašal več kot polovico (53 %) časa vožnje.Na avtocesti in v mestni vožnji deluje hibridna kombinacija zelo dobro, več težav pa se pokaže pri strmih vzponih. Menjalnik rad zadržuje visoke obrate, pri čemer se moč izgubi v hrupu. Na vzponu proti Velikemu Kleku mi ni uspelo preseči hitrosti 62 km/h – kar je bil rahlo grenak priokus sicer prijetne vožnje. A vse to pozabiš, ko prideš do črpalke. Mazda 2 je na testu povprečno porabila zgolj 4 litre na 100 kilometrov! In to ob precejšnji vožnji po avtocestah ter vzponih.
Kakšen je torej sklep »šank debate« iz uvoda? Je Mazda 2 dovolj velik avto? Ob predpostavki, da boste večino potovanj opravili sami ali v dvoje in z zmerno količino prtljage ter, da ne boste prevečkrat zavili na strme gorske ceste bo Mazda odlična sopotnica, a žal se tudi cena testne »dvojke« s svojimi 27.940 evri že precej nagiba v področje razred večjih avtov.

Matej Grofelnik
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ oblika
+ prostornost in ergonomija potniške kabine
+ uporabnost prtljažnika
+ odlagalne površine v kabini
+ udobni sedeži
+ poraba goriva
+ delež vožnje zgolj na elektriko

GRAJAMO:
–  izredno počasen info-zabavni sistem
– delovanje CVT menjalnika pri vožnji v klanec

Tehnični podatki: