Hyundai Kona Hybrid 1,6 GDI Impression

Ste vedeli, da je Hyaundaijev najbolje prodajani avtomobil uvrščen v SUV segment B? Žal to ni Kona, ki sicer domuje v tej štirikolesni kasti, temveč Creta. Presenečeni? Od kje je zdaj udarila »korejska kreta«? Pravzaprav od marsikje, kajti Hyundai Creto izdelujejo in več kot uspešno tržijo v t. i. BRICS državah – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika. Po mnenju ekonomistov so to »države v razvoju« in Korejci so očitno zadeli žebljico na glavico, saj je še lani prodajno štafeto med kolesi trdno držal nam bistveno bolj domačni Tucson. Na tleh Starega kontinenta boste Hyundai Creto torej zaman iskali, precej lažje recimo naletite na Kono. Čedno in razgibano »korejko«, ki je svoj stas zdaj že dodobra uveljavila tudi med Slovenci.

Kako tudi ne, saj je Hyundai Kona na voljo v praktično vseh pogonskih izvedenkah, ki si jih lahko ta hip pri velikoserijskem vozilu zamislite. Pod motornim pokrovom domujejo tako dizelski kot bencinski agregati, hibridni pogon in nenazadnje tudi povsem električni. Seveda ne smemo pozabiti niti na športno izvedenko iz subkulture N, ki je pravo nasprotje sicer vedno uglajenega multiuporabnega športnega terenca. V tokratni epizodi druženja s Kono smo preverjali učinkovitost hibridnega pogona ob jesensko polni shrambi opreme in dobrot, čeprav se je današnja zgodba pričela nekoliko klavrno.

Pozno jesensko popoldne okrancljano z dežjem in mrakom je poskrbelo, da sem testno Kono ob uvodnem pozdravu zgolj ošvrknil s pogledom in pri tem kršil svoje pomembno načelo – ne sodi knjige po platnicah oziroma v tem primeru vozila po bežnem očesnem sprehodu po zunanjosti pred vstopom vanj. Še preden sem svojo zadnjo plat spravil na sedež so mi v oči padli črni odbijači, ki navadno naznanjajo skromno opremljenost in šibko pogonsko tehniko. Kako zelo sem se motil …

Korejci so osveženo Kono v praktično vseh različicah (z izjemo električne in atletske N) obdali z odbijači iz črne plastike. Vendar čemu? Verjetno sled izražanja pripadnosti »off road« avtomobilski naciji, ki je iz podpločevinja SUV-jev vseh narodnosti in ras že davno izpuhtela kot aprilski sneg. Četudi na blagajni vplačate najvišjo stopnjo opreme Impression, kot je bila naša recimo, bo to glede na predhodno Premium v končni voz dodalo le akustično prevlečeno vetrobransko steklo in sprednje parkirne senzorje s prikazom med voznikovimi merilniki. Nič odbijačev ter obrob kolotekov v barvi vozila in podobno. Gospodje iz Seula pač želijo terenski pridih v tem sicer izrazito urbanem vozilu.

Videz je tako zmes sodobnega Hyundaijevega oblikovnega sloga z že omenjenim črno-plastičnim dekorjem, ki ga lično zaključuje črna streha. Pri uvozniku so testnico obuli v nič kaj zimske 18-palčne čeveljce, vendar se nad dobrim videzom pač ne gre pritoževati. Bi vi odslovili mladenko, ki bi na zmenek prišla s salonarji namesto v dežnih škornjih? Se mi je kar zdelo … Kakorkoli, da sem nekaj sekund preživel v zmoti sem ugotovil hipoma po vkrcanju na usnjen in v belo barvo odet voznikov sedež. Za nekaj trenutkov sem se ustavil in videl naslednji kader: »beli leder zici« z redečo obrobo, polno stikal za vkop in izklop najrazličnejše opreme, ker (k sreči) Kone digitalna čistka še ni dobila v kremplje, ter neslišen zagon pogona. Da je bila mera zmote še toliko bolj polna je poskrbelo ozvočenje Krell, ki navdušuje tudi audiofile med vozniki. Ta ameriški produkt namreč prinaša vrhunsko audio izkušnjo ter 10,25-palčen osrednji multimedijski zaslon, od koder ste svoj lastni DJ na vsaki poti.

Tovrstna koncertna dvorana pride najbolje do izraza, ko se bencinski pogon odpravi na počitek in vi naokoli jadrate zgolj na elektriko. Žal te ni v izobilju, saj Kona Hybrid v električni špajzi premore zgolj 1,56 kWh energije, pri čemer jo zgolj 32 kW zmogljiv elektromotor precej hitro posrka. Ne glede na slog vožnje bo tako orkestrsko palico večino časa vihtel 1,6-litrski bencinski atmosferec, katerega delovanje sledi Atkinsonovemu ciklu – beri manj moči a tudi nižja poraba. Kot kapitan imate kar nekaj manevra nad pretakanjem energije med obema pogonoma, recimo tudi to, da bencinski agregat napaja baterijo medtem ko se kolesa ženejo zgolj preko elektromotorja. Čemu tak način? Bencinski agregat se takrat postavi v svojo optimalno točko delovanja, ki je kompromis med izhodno močjo in porabo. Ko smo že pri šanku, moramo hibridno Kono (v tem kontekstu pohvalno) uvrstiti med skromne pivce. Povprečna poraba je na normnem krogu znašala odličnih 5,3 litra, pri čemer smo imeli nekaj sreče na mestnih vpadnicah sled večernega prometa. Avtocesta porabo dvigne za liter, liter in pol. Zatorej je Kona jasno urbano naravnana, čeravno ji vožnja na relacijah ni tuja, le pogon občasno visoko in glasno kruli ob hitremu priganjanju na avtocestno ali magistralno potovalno hitrost.

Dotaknimo se še pametne asistence, ki bdi nad vašim vihtenjem volana. Najvišji sklop opreme s seboj prinaša poln paket Smart Sense, ki vsebuje aktivna sistema za samodejno zaviranje v sili v primeru zaznave ovire v mrtvem kotu oziroma ob zaznavi prečnega prometa zadaj. Aktivni tempomat, zaznavanje preostalih udeležencev in podobno je vključeno že pri nižjih paketih.

4 kulske

Vožnja? Predvsem umirjena ji prija, dinamike se otepa. Vseeno gre pohvaliti lego med zavoji, saj je bilo nagibanja manj, medtem ko so velika platišča mnogokrat krpane slovenske ceste blažila pod pričakovanji. V kolikor niste zapriseženi ekshibicionisti si morda raje omislite palec manjša obuvala, skelet vam bo hvaležen. Cena? 30 tisočakov in še dva za povrh, pa si lahko omislite praktično najbolje opremljeno Kono Hybrid. Je vredna? Je.

Fotrov kotiček

20 let nazaj, stojim pri Bavarcu in čakam na LPP-jevo devetko za odhod proti domu. Vreme nekje vmes med kapljanjem in skoraj dežjem. Ko stopim izpod nadstreška Kozolca se predme vrine deklina v nezanimivi dežni jakni s prekrito glavo – seveda, makeup in frizura bi se ji pokvarila. Gentlemansko ji izkažem prednost (kot da sem imel izbiro) in dotična »madam« sede na zadnji del avtobusa, kjer se štirje hočeš-nočeš gledajo in spremljajo (vsaj v mojih dijaških časih so se). Medtem ko sem iskal svoje mesto med sedeži in »štangami« ona sname kapuco in glej jo – namesto čemerne mladenke sem uzrl nadvse očarljivo damico mojih let. Seveda sem sedel nasproti nje in ji diskretno namenil nekaj pogledov. Zgodba se je po nekaj postajah sicer zaključila brez epiloga, vseeno pa sem se na pripetljaj spomnil ob druženju s testno Kono.

Če sva začela nekoliko duhamorno je končni občutek popolno nasprotje. Zato ne sodite Kone po njeni črni plastiki na nosu in zadnjici, temveč si vzemite hip ali dva in se pustite zapeljati. Bi bili presenečeni, ko bi vedeli kolikokrat se lastniki korejcev peljejo na višjem nivoju kot šoferji germanov …

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Dam ji točko za videz. Le razumeti ga je treba …
+ Opremljenost. Kaj več bi že stežka strpali v avtomobil teh dimenzij.
+ Pogon. Deluje harmonično.
+ Energy Management (upravljanje z energijo) je na visokem nivoju.
+ In posledično se to odraža na nizki porabi.
+ Aktivni asistenčni sistemi so v številčni zasedbi.
+ Krell ozvočenje. Američani pač znajo …

GRAJAMO:
– Menjalnik je mestoma v dilemi kateri zobnik naj vpreže.
– Dobra lega in vodljivost vplivata na udobje, ki bo starejšim morda pretrdo.