Honda XL750 Transalp

Mogočni in skrivnostni vršaci so od nekdaj burili domišljijo. Le kaj da se skriva tam gor, blizu neba. Dežurni krivci so bili po navadi božanstva.

In so se odpravili naši predniki. Bosi, odeti v kože mrtvih živali, opremljeni z ”ošmirglanimi” palicami, amuleti, darovi in predvsem željami. Kako in kateremu božanstvu se bodo na vrhu vlačili v zadnjo plat je bilo odvisno od trenutnih podnebnih in medplemenskih razmer. Ponavadi so prosili za dobro letino, ali zmago v kakšni od številnih bitk. V zameno za uslišane želje so rezali vratove domačim živalim, cvrli zelenjavo ali pa z gorjačami udrihali po nedolžnih mladenkah. In potem pomirjeni odšli v dolino (žrtvene daritve so seveda ostale na vrhu).

Ko so celotno prakso osvajanja vrhov že dodobra osvojili, so se začeli spraševati, kaj je na oni strani gore. Vsaj tako nekako si predstavljam. In s tem postavili temelje pohodnega turizma. Dokaz moji teoriji? Poglejte, s kakšno obutvijo se nekateri hribolazci še danes odpravijo v visokogorje.

Skratka, koncept prečenja gora so kaj kmalu povzeli v bolj podjetne namene. Leta 218 pr.n.št. se je preko Alp podal Hanibal. Kar tako za hec, se je popotovanja lotil z 60 do 80 sloni. Na cilj jih je prispela polovica, in le peščica jih je učakala prvo bitko z Rimljani. Med leti 58 in 50 pr.n.št. si je preko Alp zaželel Julij Cezar. Glavni motiv so bili neposlušni Galci. Na več trekingov so se v različnih obdobjih podala Germanska plemena. Osvajali so nova ozemlja, malce plenili in kar še spada zraven. V osmem stoletju je preko Alp Langobarde napadel Karel Veliki. Leta 1800 pa je Avstrijce s svojim prečenjem presenetil Napoleon. Leta 1986 pa so enak poslovni model ubrali Japonci.

Za razliko od prekaljenih vojnih generalov, ki so se preko skalne tvorbe podajali peš, s sloni, konji in mulami, so Japonci to storili na bolj prefinjen način – s 50 konji, zapakiranimi v enosledno terensko vozilo, opremljeno s 583-kubičnim dvovaljnikom. Prve generacije so bile bolj terensko naravnane, z leti pa je ”Transalpka” počasi pridobila status legende in se vse bolj nagibala v smeri enduro potovalnikov. In tukaj je najbolj sveža evolucija tega dvokolesnega osvajalca iz dežele vzhajajočega sonca. In napredek je znaten.

”Piece de resistance” je zagotovo novi LED žaromet, ki diši po Africi Twin in vetrobran, ki je izdelan iz posebnega materiala Durabio – bioplastika. Osnova je koruza. Je bolj odporen in okolju prijaznejši. Če obtičite nekaj dni sredi divjine, ga morda lahko celo pojeste. Novo obliko dopolnjujejo tri barvne kombinacije.

Ostale spremembe se skrivajo pod bojnim oklepom. Novo, izboljšano vzmetenje, 5-palčni TFT zaslon z gumbi za upravljanje in povezljivostjo. Motorna elektronika ponuja kopico možnosti za individualno prilagajanje, vključno z nadzorom navora ter zaviranja z motorjem. Komunikacija med ročico za plin in motorjem pa poteka elektronsko.

Kljub temu, da je Honda XL750 Transalp udoben potovalni enduro, ne skriva terenskih ambicij. Trše zadnje vzmetenje, prilagodjivi ABS za nadzor zadnjega kolesa in konec koncev tudi paketi opreme. Med njimi vsak uporabnik najde nekaj zase – urbani paket, Touring, Comfort, Adventure in Rally. Ponujajo vse od potovalnih torb, naslonov, zaščit, meglenk in kvikšifterja.

Kljub vsem izboljšavam nova Transalpka z 11 tisočaki še vedno ostaja cenovno ugodna rešitev za avanture na dveh kolesih.

Aleš Majerič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Zmogljiv in odziven motor
+ Cenovno ugoden glede na to kaj vse ponuja
+ Lahkotno upravljanje
+ Izboljšano vzmetenje

GRAJAMO:
–  Kjub novostim, bi lahko dodali še tempomat
–  Stransko stojalo bi lahko bilo krajše

Tehnični podatki: