Fiat Tipo Cross 1.5 GSE MHEV DCT7

Kam vas popelje vaša »memorija«, ko nekdo izreče besedo Tipo? Vsaj tiste, ki štejemo 30 in več pomladi ter ne mislimo na tipa kot besedo za možaka, potem verjetno na škatlasto oblikovan Fiatov voz, ki so ga v Torinu izdelovali med letoma 1988 in 1995, v Turčiji celo do 2007. Petvratni hatch je v letih po sveži odcepitvi od Juge prepričal številne slovenske kupce, saj so njegovo karoserijo v popolnosti galvanizirali, kar naj bi močno omililo njegovo nagnjenost k rjavenju. O tem ne bomo špekulirali, morda zgolj omenili še eno lastnost takratnega Tipa. Njegovi številni, predvsem pa 1,6, 1,8 in dvolitrski bencinski atmosferci so bili za današnje razmere skoraj ameriško V8 požrešni, vendar to v 1990-ih ni igralo velike vloge. Tipo je bil takrat relativno dostopen družinski avtomobil, ki je ob močnejših različicah prepričeval tudi zahtevnejše ljubitelje Fiatovih vozil. Nato je sledil prihod dvojca Fiat Brava in Brave, zatem Stila in nato zopet Brava ter nazadnje v letu 2015 sodobnega Tipa kot ga imamo v zobeh pravkar.

Glede na razvejano družinsko drevo ima novodobni Tipo kar nekaj osebne stiske, da ubrani nekaj vrlin svojih prednikov – cenovna dostopnost, prostornost in uporabnost. Zato ga nikakor ne smemo postaviti ob bok najboljšim v tem segmentu, saj je jasno kot beli dan, da Tipo nikoli in nikdar ni ciljal na prva mesta v premijskih kategorijah. Današnja generacija, ki jo sestavljajo v turški Bursi, je videzno povsem korektna, takisto tehnično in tehnološko oplemenitena in povrh vsega nudi hibridni pogon, pa čeprav zgolj blage narave.

Naš testnež je bil odet v Cross oblačila, ki v prvi vrsti s seboj prinesejo 40 milimetrov prirastka od tal. Čedna reč za samozavestnejše prečenje robnikov in predvsem hvaležna rešitev za vse aktivne družine, ki se rade podajo na stran pota naše in sosednjih držav. Sledijo dodatno terensko okrancljani pragovi, zadek in maska vozila, ki jih dopolni bočni zapis Cross. Če dodamo še petkraka Y platišča je celotna zgodba prav lična, a še vedno nič kaj pretirano izstopajoča. Takšna kot mora bit.

Meni na roko je bil pisan tudi zgolj delno digitaliziran kokpit. Stikala so skladno s FCA ambientalno arhitekturo in posejana tako po volanu kot po osrednji konzoli, na vrhu katere čepi solidno odziven multimedijski zaslon. Ta je je vendarle pridobil na diagonali in odzivnosti, čeprav še vedno nekoliko stopica za tistimi boljšimi v konkurenci. Nasploh je občutek v notranjosti Tipa Cross soliden, materiali se zdijo podrejeni dolgoročni družinski tlaki, medtem ko bo 440 litrov nahrbtnika zadostilo številnim tudi družinskim zahtevam.

Kaj pa pogon? Tega v blagi hibridni različici tvorita 1,5-litrski turbobencinski štirivaljnik in 48-voltni zaganjač-generator, ki preko 7-stopenjskega menjalnika z dvema sklopkama poganjata prednji kolesni par. Motor, ki srka oktane zmore 96 kW (130 KM), medtem ko e-motor doda 15 kW (in 55 Nm navora), kar je povsem dovolj za nekaj kratke vožnje brez puhanja misij v okolico – ampak zares kratke, saj je baterija seveda skromno odmerjena. Vožnja poteka skladno s pričakovanji, torej ne gre iskati germanske natančnosti menjalnika, ki vsake toliko preseneti z rahlim cukanjem in neodločnostjo, prav tako ne iščite veliko informacij izpod koles. Tipo Cross se tako pelje kot bi povprečen uporabnik pričakoval, je pa za ščepec nostalgije poskrbela tipka City, ki že tako mehko vihtenje volana še bolj omehča. Kot sveži šoferji smo kmalu po prelomu tisočletja to funkcijo zlorabljali v Punto modelih, ki so bili naša odskočna deska v šoferski svet. Tudi poraba Tipa Cross MHEV je rahlo sentimentalna, saj težko pade pod šest litrov. Na res umirjenem normnem krogu sem zabeležil razveseljivih 5,9 L, vendar sem dolžan dopisati, da sem resnično pazil na dirigiranje bencinsko-električne simbioze pod motornim pokrovom.

Če torej v nakupovalno torbo postavimo avtomobil spodnjega srednjega razreda, ga malce terensko naličimo in mu dodamo blagi hibridni pogon, potem na blagajni ne pričakujte vrednosti pod 30 tisočakov, pa čeprav bi morda prenekateri to pri Fiatu pričakovali. Cena je poravnana s konkurenco in celotnim paketom, ki ga ob nakupu dodate. Amen.

4 kulske

Fotrov kotiček

Tipo, City tipka in ročna zavora. Trije elementi mojega najstniškega obdobja, ki so me vsaj za nekaj dni vrnili v skoraj brezskrbne čase. Seveda Tipo Cross ne piha na dušo kot to počenja bratski Fiatov malček 500, temveč (kot se za družinsko drevo tega modela spodobi) služi svojemu namenu. Tokrat z žlico off road aditivov, da brez obotavljanja zapeljete na makedam ali pločnik.

Blaž Likovič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Cross videz zagotovo pozitivno vpliva na pojavo.
+ Funky antena, ki je menda najvišja daleč naokoli.
+ Enostavnost uporabe. Zakaj bi komplicirali, če se da drugače …
+ Mehko, mehkeje, City tipka.
+ Trpežen (a plastičen) material v ambientu.

GRAJAMO:
– Pogrešil sem sprednje parkirne senzorje, za tista ozka italijanska parkirna mesta. Mi pač ne naslanjamo vozil
– Občasna neodločenost menjalnika.

Tehnični podatki: