Ducati Multistrada V4 S

Eno ‘krosko’ za po gmajni, en maksiskuter za v trgovino, en caffe racer za na kavo, cestak za sproščanje stresa, kakšna križarka za izlet z drago do obale in nekaj dovolj okretnega in udobnega za kakšne daljše izlete po neutrjenih podlagah. Sanjski vozni park slehernega ljubitelja enoslednih motoriziranih prevoznih sredstev.

V realnem svetu žal obstaja kopica nepredvidljivih dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo udejanjanja zgornjega seznama. Od življenjskih sopotnikov, trga nepremičnin, denarnice in konec koncev tudi časa. Ko bi le obstajal nekakšen dvokolesni švicarski pipec, kajne? In dejansko obstaja(jo). Proizvajalci se že dolgo ukvarjajo s konceptom, da bi čimveč želja in potreb združili v en proizvod. Nekateri so pri tem bolj uspešni od drugih. Kot v življenju, se je tudi pri motociklih izkazalo, da kdor je zgolj povprečen na vseh področjih, ni ravno zaželjeno blago. Je ok, in fajn, ni pa, da bi človeka vrglo na rit. Skozi čas se je ločilo zrno od plevi in kakopak v sam vrh uspešnih križancev sodijo Nemci. Italijani so vedno veljali za lepe. Pika… Do Multistrade.

Le-ta je ugledala luč sveta pred skoraj dvema desetletjema. Resda ji je manjkalo potovalnega pedigreja, vendar je že od začetka velja za posebneža. In če je bilo obdobje adolescence nekakšen italijanski poskus, kako bi čim bolj (ne)uspešno sparili cestni agregat s silhueto potovalnega neduraša, je njeno poslanstvo iz generacije v generacijo postajalo bolj smiselno. Kot kaže, pa so Italijani z zadnjo prenovo skoraj do potankosti spolirali svoj biser.

Prvo soočenje je vsekakor vizualno. Ducati Multistrada V4 S je na pogled agresiven in mičen. Na prvo žogo ga nikakor ne bi uvrstil med cestake. Ščitniki za roke, vetrna zaščita, nastavki za kovčke, “šus plata”. Vse diši po dolgoprogaškem avanturistu. Vožnja je udobna, lahkotna in v ničemer ne spominja na robustnega cestnega enduraša. Če so Multiji do sedaj veljali za bolj cestno naravnane, najnovejša evolucija obljublja še več prašnih oz. blatnih užitkov. Pogonski agregat je manjši in zmogljivejši in zagotavlja nižje težišče. Prednje platišče je po novem 19-palčno in znatno izboljša občutek na krmilu. Pnevmatike so bolj terenske, novi alu okvir in daljša zadnja nihajka zagotavljajo boljšo in prijaznejšo komunikacijo z vašo zadnjico … pravzaprav je komunikacija prijaznejša s celotnim životcem. Z nameček pa kopica elektronskih asistentov bdi nad voznikovim početjem v obsegu, kakršnega si sam izbere.

Časi romantičnega “ritanja” dobrega starega dvovaljnika so mimo. Novo srce je daroval Panigale V4 – hlev so povečali na 1158 kubikov, živinčeta skultivirali na 170 vrancev, njihove izločke pa speljali po Akrapovičevi umetnini in recept za pravo MotoGP izkušnjo je tu. Kljub temu, da pod ritjo pojeta dva valja več, pa so zahvaljujoč zaporedju vžiga v valjih ohranili del Ducatijeve kulturne dediščine – beštija še vedno diši po dvovaljnem bombniku, le da je bolj prožna in uglajena. Pa še na semaforju vam ne bo skurilo družinskih draguljev, sa se zadnja dva valja samodejno izklopita. Novi barvni zaslon omogoča celo merjenje časov na krog. Kakorkoli že obračate, je Multistrada V4 S (skoraj) doma na pisti. In to kljub zajetnim meram in 240 kilogramom.

Če se je Multistrada do sedaj bolj spogledovala z bavarskim S1000XR in KTM 1290 Super Dukom, je z najnovejšo prenovo zapeljala v zelje GS-a. Seveda konkurenca nikdar ne počiva, kar pa je le voda na mlin končnim uporabnikom.

Aleš Majerič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ velik seznam opreme
+ znajde se tako na asfaltu kot na makedamu oziroma brezpotju
+ videz, ki obrača poglede

GRAJAMO:
– cena