Ekskluzivni testiTesti

BMW M6 (2013)

Komu zastane dih?

Najstniška leta. Takratni BMW M3, se je po svetu prekladal z 286 „konjiči“, njegov „družinski“ M5 je v hlevu gnal več 300-glavo čredo … in od takrat dalje se je črka M za vedno usidrala v moje srce. V tistem času sem s solzami v očeh prebiral članke, ki so o famozni črki M pisali, kot bi jo imel vsak sosed, vsak taksist in vsak, ki si denimo ne more privoščiti ostalih črk v stilu S, RS, GT(R) … Pisci takšnih člankov so nehote prebujali željo po iskanju vudu lutke, kjer bi njihovo brezbrižnost lahko prebadal po dolgem in počez, toda …

Svet avtomobilizma je resnično zanimiv. Pot (domala) vsakega novinarja gre nekako takole. Začne z nekakšnimi dostavniki, potem dobi na testno uporabo (k)leno limuzino, nato je ves očaran nad izvedbo GTI, kjer piše o samih superlativih in tem, da hrbtenica od silnih pospeškov lomi sedalni del … in potem dobi v roke superšportnika … Seveda se mu odprejo nebesa, moč čustev dosega svoj vrhunec, medtem ko sodi obnašanje bolj v zavod za predšolske otroke. No, od takrat dalje so vsi avtomobili … zgolj avtomobili. Nikjer navdušenja, avtomobili s pospeškom okoli šestih sekund gredo le še solidno, pričakovali bi več, kje so tisti obljubljeni konji … Prostora za čustva ni več!

 

Je M6 torej še eden v nizu takšnih avtomobilov, kjer se razvajeni novinar povsem mačehovsko obnaša do takšnega vozila? Naj bo tokrat malenkost drugače in naj ima za spremembo glavno vlogo odigra puhasti najstnik, ki je ravno na tem, da bo kmalu preživljal skupna druženja z inštruktorjem vožnje. Torej …

Ura je počasi klicala k večeru. Kot pravi ponosni „lastnik“ bavarske vetrnice, sem nabiral kilometre po strogem centru glavnega mesta. Prav ste ugotovili, lovil sem poglede množic in jim v osrčje ušes stregel z enkratnim zvokom -z razlogom! Ker se človek vsega lepega enkrat naveliča, se mi je zdelo, da je potrebno tega „oranžnika“ popeljati naokoli in poizkusiti koga zapeljati (na dva možna načina). Že lep čas se mi je pred očmi risala podoba brhkega dekleta, ki mi ne da spati. Zakaj ne bi torej izkoristil svojega asa v rokavu? Verjetno je odveč poudarjati, da je pogovor, ko imate ključe M (v našem primeru 6), sila kratek, vedno pa je odgovor „seveda imam čas“. Malo poplešem z zadkom, zarezgetam s konjenico, pred vrati pa se že veselo naslanjam na M-a. Ves v pričakovanju! Končno gospodična prilomasti do vhoda, ko vpraša: „Ali gre lahko še moj brat zraven?“ Kisel odgovor seveda poznate, in kot bi trenil je njen brat zverižen sedel na zadnjih sedežih in občudoval bavarskega lepotca.

Ker je bil mladenič pred tem vešč le očetovega sukanja volana družinskega enoprostorca je bilo seveda prvo vprašanje namenjeno moči. 560! Uooouuu, skoraj petkrat več „konjev“ ima, kot naš avtomobil! Ker je varnost – če temu v takem avtomobilu sploh lahko rečemo – na prvem mestu, je bilo prvo moje vprašanje namenjeno varnostnemu pasu. Ko se je oprtal z vezjo življenja (pasom), je potekal dolgotrajen (in muhast) postopek „launch controla“, ki optimizira speljevanje z mesta vse do končne hitrosti, ki je omejena na 250 km/h. Ko se je po nekaj neuspelih poskusil le narisala zastavica na osrednjem zaslonu, se mi je na obraz narisal hudičev nasmešek. BRRRRRRrrrrrrr, 560 konjev je rezgetalo, mališa je vreščal od navdušenja, gospodična je povesila čeljust proti odličnima sprednjima sedežema … in pričeli so se mešati različni občutki in zvočni efekti. Še preden je obema pričel prihajati kisik v možgane, že je M6 suvereno premagoval zavite poti in kričočega mulca premetaval po zadnji klopi. Ker takšno postavljanje zahteva svoj (bencinski) davek, ki znaša približno 22 litrov na 100 prevoženih kilometrov, se je zdela bolj racionalna izbira, da se ju postavi še pred vozilo. „Štiri izpušne ceviiiii, vsaka je štirikrat večja od naše in kakšen zvok, ali lahko ostane motor kar prižgan?“ Dobra duša, seveda temu ne bo oporekala, čeravno se je v rezervoarju delal vrtinec. Seveda je lastnikom M6 to predzadnja skrb, toda vseeno so Bavarci poskrbeli, da je v posodi za gorivo odmerjenih dovolj litrov, da prva ni iskanje bencinskih črpalk.

Ker je vsega lepega enkrat konec, se je tudi odisejada (za mladeniča) morala končati. V fantovih očeh je M6 dosegel status božanstva, bojim pa se, da se sam v očeh dekleta nisem proslavil, še vedno namreč pričakujem obljubljeni klic. So krivi karbonski dodatki na sredini armaturne plošče, morda preglasno ozvočenje, ali pa številna stikala, čigar namembnosti nam ni uspelo razvozljati? Sam sicer še vedno polagam največjega krivca na svoj aroganten izraz, ki se je (nehote) naselil vame, ko sem dobil v roke ključ M6. Ni kaj, določene osebnostne lastnosti, ki pritičejo nekaterim blagovnim znamkam, se prav subtilno zasidrajo v (ne)lastnike takšnih avtomobilov.

In kaj sam porečem o BMW-ju M6? Govoriti o sami tehniki je brezpredmetno. Trenutno je M6 skupek vseh najsodobnejših čudes, ki jih premore avtomobilizem. Sedemstopenjski samodejni menjalnik prestavlja hitreje kot to dojemajo vaše sive celice, motor z dvema turbinskima puhaloma utiša še tako zgovorne gofljače, medtem ko je ostalih stikal in napravic (nastavljivega podvozja, prestavljanja, prikazovalnika na vetrobranskem zaslonu …) malo morje. Konec koncev slednjih nihče niti ne opazi, saj je M6 prvenstveno namenjen vozniku in šele nato sopotnikom. Ravno v tem pogledu, se mi je M6 zdel avtomobil, bmw m6 18ki je (meni osebno) praktično neuporaben. Udobje je v resnici odmerjeno zgolj za dva potnika (razen, če niste član sadističnega društva), toda s skoraj petimi metri se M6 izkaže za precej okorno in neokretno vozilo.

Za ceno slabih 200 tisočakov, bi sam raje posegel po japonskem superšporniku, ki (verjetno) omogoča več dirkaških užitkov, in enem praktičnem avtomobilu … Še vedno pa ostane „družinski“ M5 (test M5 si lahko preberete TUKAJ), ki ponuja vse tisto, kar sam pogrešam pri M6. Navsezadnje je greh 560 „konjev“ gnati zgolj v solo izvedbi, če lahko poleg vas navdušuje še dva, tri … potnike!

HVALIMO
+ riše nasmehe na obraz
+ pričara otroške sanje
+ pospeši, da se kadi (dobesedno)
+ izvabi huronski trušč iz motorja (in sopotnikov)
+ ergonomija po Nemško
+ zavira, kot bi imel padalo
+ izgled, ki mu ni para
+ udobje, ki ga zamenjate za tisto v dnevni sobi

GRAJAMO
– ob pospeških se v rezervoarju ustvari vrtinec
– ob vsej lepoti je nepraktičen (če niste zelo bogati, ali bolehate za drugo puberteto)
veliko glasbe ogromno denarja
– večina bo M6 še vedno gledala zgolj na ohranjevalnikih zaslona

Tehnične karakteristike
Mere D/Š/V (mm): 4898/1899/1374
Medosna razdalja (mm): 2851
Prostornina prtljažnika (l): 460
Teža (prazno v./dovoljena) (kg): 1850
Agregat: turbobencinski, 8-valjni, vrstni, biturbo
Delovna prostornina (ccm): 4395
Največja moč pri vrt./min.: 412 kW (560 KM) pri 6.000 – 7.000
Največji navor pri vrt./min.: 680 Nm pri 1.500 – 5.750
Največja hitrost (km/h): 250
Pospešek 0 – 100 km/h (s): 4,2
Posoda za gorivo (l): 80
Poraba po EU normah (l/100 km): 14,0/7,6/9,9
Poraba goriva na testu (l/100 km): 22,7
Emisije CO2 (g/km): 232
Cena osnovnega modela (v EUR): 86.400
Cena testnega modela (v EUR): 191.000
Uvoznik: BMW Slovenija
Spletna stran: www.bmw.si

Boštjan Praprotnik
foto in video: caranduser.com

Povezani članki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back to top button