Od Bullija do ID.Buzza

Na dan žena v davnem 1950 so pri Volkswagnu napisali prvo stran zgodbe, ki se danes v sedmi generaciji še kar piše. Na bazi takratnega hrošča (VW Type 1) so namreč ustvarili prvo generacijo lahkega komercialnega vozila imenovanega VW Type 2 (T1), vse ostalo pa je del izjemne zgodovine, ki je svetu predstavila najdlje trajajočo proizvodnjo gospodarskega vozila, ki ga bolje poznamo pod imenom VW Transporter. Zgodba se (k sreči) nadaljuje tudi v letih elektrifikacije in korenitih zasukov na področju avtomobilizma.

Danes ima sodobni Type 2 (T1) kar nekaj naslednikov, v letu 2025 pa vse skupaj zaokrožujejo tri ločene proizvodne linije – Transporter/Caravelle na prvi, Multivan/California na drugi in ID.Buzz na tretji. Vse do leta 2015 oziroma vključno modela T6, torej kar 65 let, so imele vse različice enako osnovo, od leta 2021 in predstavitve elektrificiranega T7 Multivana pa so zavile na ločeno pot. Spodobi se in pravično je, da si zgodovino, ki jo ima v lastni garaži tudi prenekateri slovenski ljubitelj VW serije T, pogledamo malce pobližje.

VW Type 2 (T1): 1950 – 1967

Minilo je pet let od proizvodnje VW hrošča in Nemci so želeli svoj portfelj povečati za večnamenskega in cenovno dostopnega člana, ki bo po meri obrtnikov in podjetnikov. Ker se je hrošč oziroma Beetle v VW hiši uradno imenoval Type 1 so pragmatični inženirji drugemu vozilu nadeli oznako Type 2, čeprav so ga uradno poimenovali Transporter. Že v letu 1949 so želeli zavarovati oznako Bulli, ki je nekakšna skovanka besed »avtobus« in »tovorni voz« (nem. Bus & Lieferwagen = Bulli), vendar so jih prehiteli pri podjetju, kjer so izdelovali snežne freze. Vzdevek za T1 se je med lastniki in ljubitelji vseeno močno prijel in ostal prisoten do danes.

Povsem prva različica T1 je v dolžino merila zgolj 4,1 metra in bila zaradi dvodelnega deljenega vetrobranskega stekla ljubiteljsko imenovana »Splittie«. Kot panelni dostavnik je T1 sprejel kar 4,5 kubičnega metra materiala, zaradi česar so njegov prvi (iz VW hrošča sposojen) zračno hlajen štirivaljni bencinski agregat s 1.131 kubičnimi centimetri delovne prostornine in močjo 18 kW (24 KM) nadgradili v 1,2-litrski z 22 kW (30 KM)

Proizvodnja T1 je tekla vse do leta 1967 (v Evropi in ZDA), v Braziliji celo do 1975, ko so izdelali kar 1,8 milijonov primerkov tega ikoničnega dostavnika oziroma minibusa. Med zbiratelji velja za najbolj legendarnega med vsemi, najbolj priljubljena pa je Samba potniška različica (kratica za Small Bus Special Version). V njej je bilo prostora za devet oseb, imela je do 23 oken, dvobarvno lakiranje in razkošno opremo, vključno s panoramsko zložljivo streho.

VW Type 2 (T2): 1967 – 1979

Druga generacija je verjetno najbolj hipijevska in je poskrbela za ikonične kamperske izlete. Nemci so opazno posodobili tehniko, predvsem pri zavorah in podvozju. Medosno razdaljo so ohranili nedotaknjeno (2,4 m), so pa rahlo povečali širino in karoserijo podaljšali za 20 centimetrov. Serijska so bila tudi drsna stranska vrata. Druga generacija je rezultirala v precej vsestranskih različicah VW Type 2, ki so po svetu vozili kot avtodomi, poštni dostavniki, reševalna vozila in podobno. Nedavno smo vam tui servirali vest, da je bil prav T2 prvi VW komercialni voz s štirikolesnim pogonom TUKAJ, ko si je vodja razvoja T2 Gustav Mayer dal prilagoditi svoj pustolovski primerek.

V letu 1972 je sledila večja medgeneracijska prenova, šest let kasneje, ko je proizvodnjo v Hannovru zapustil 4,5-milijonti primerek Transporterja pa so zaustavili proizvodnjo v Nemčiji. Najdlje so serijo T2c nadaljevali v Braziliji, vse do decembra leta 2013, ko so bili pod motornim pokrovom že nekaj desetletij nameščeni vodno hlajeni motorji.

VW Type 2 (T3): 1979 – 1992

Oglata ikona v tretji generaciji je med ljubitelje kobijev prinesla prvi izvedenki California in Multivan, prav tako prve vodno hlajene dizelske motorje in nič manj pomemben štirikolesni pogon v Syncro izvedenkah. T3 je bil glede na T2 večji in težji, vendar je imel enako zasnovo z motorjem v zadku ter kabino nad vozilom. Izdelovali so ga v Hannovru med letoma 1979 in 1991, Syncro pa v avstrijskem Gradcu še leto dlje, zadnjo T3 serijo pa so do leta 2002 izdelovali v Južni Afriki, vendar le za lokalni trg. T3 velja tudi za zadnjo generacijo Volkswagnovih vozil z motorjem nameščenim v zadku vozila.

T3 California je debitirala v letu 1988 in nemudoma postala hit, saj so v prvih nekaj mesecih prodali več kot 5.000 primerkov

VW Transporter (T4): 1990 – 2003

Sodobni Transporter, kot ga poznamo, je v svoji četrti generaciji pripeljal pravcato revolucijo. Po štirih desetletjih motorjev v zadku in pogonom na zadnji kolesni par, so Nemci vse skupaj obrnili na glavo – skoraj dobesedno. Motorji in pogon so bili nameščeni spredaj, razen pri 4×4 različicah Syncro.

Tako se je v zadnjem delu vozila sprostilo precej prostora, poleg tega pa je T4 postal daljši in nudil dovolj prostora za prečno nameščene štiri in petvaljne motorje, kar ne zagotovilo tudi višjo stopnjo varnosti pri čelnem trčenju. V četrti generaciji so uvedli legendarni 2,5-litrski petvaljni TDI agregat, na voljo pa so bile tudi različice s športnim 2,8-litrskim VR6 agregatom.

VW oddelek gospodarskih vozil je v letu 1995 postal ločena entiteta znotraj Volkswagnove skupine (VAG), njihove sedež pa je še danes lociran v nemškem Hannovru.

VW Transporter (T5): 2003 – 2015

Peta generacija je postregla z manjšim številom kozmetičnih sprememb in precej več tehnološkimi. Nemci so predstavili kar nekaj posebnih različic kot tudi precej prestižno Multivan Business z individualnimi sedeži po vzoru osebnega vozila Phaeton, prvič pa smo lahko spoznali tudi avanturistično različico Multivan PanAmericana.

VW je v letu 2007 vendarle pridobil pravico za uradno poimenovanje Bulli.

VW Transporter (T6 in T6.1): 2015 – 2024

Vstop v digitalizacijo s povsem prenovljeno armaturno ploščo in kupom kozmetičnih nadgradenj, četudi je T6 še vedno baziral na enaki platformi kot peta generacija. Prvič so bile na voljo LED luči in možnost dvobarvnih različic, kot poklon svoji bogati zgodovini, ki smo jo opisali zgoraj.

T6 in medgeneracijska prenova T6.1 sta prinesli široko paleto dvolitrski TDI in TSI pogonskih opcij, veliko od njih z možnostjo naročila štirikolesnega 4Motion pogona. Noviteta je bila tudi možnost doplačila za dinamično uravnavanje podvozja (DCC).

VW Multivan in California (T7): 2022 – danes

Leto 2022 je bilo za Transporterjevo družino prelomno, saj je VW Gospodarska vozila prvič razdvojil do takrat enotno družino in Multivana postavil na svoja temelja – na platformi MQB Evo, na kateri sicer temeljita VW Caddy in Audi A3 recimo. Lani pa so Nemci na enako osnovo premaknili tudi počitniško Californio, kar je omogočilo, da sta obe vozili prvič na voljo s sodobnim priključno-hibridnim pogonom.

VW ID.Buzz: 2022 – danes

Devetega marca 2022 so pri VW stopili v električno dobo tudi pri Transporterju oziroma njegovih sodobnejših izpeljankah in svetu ID.Buzza. Ta je na voljo v dveh različicah: Pro za potniško rabo in Cargo za podjetniško.

Nova VW Transporter in Caravelle: 2024 – danes

VW je v avgustu 2024 predstavil novo generacijo svojega Transporterja in potniške različice Caravelle, ki ne temeljita na VAG-ovi MQB platformi temve sta derivata Fordovega dostavnika Transit Custom.

Tako so Nemci svojo dolgoletno ikono nekako funkcijsko porazdelili, delovno preslikali na Fordovo osnovo, počitniško oziroma poslovno pa postavili na nove temelje svojih osebnih vozil. Tako so poskrbeli, da zgodba o legendarnem Bulliju živi naprej, tudi v hitro se spreminjajočih časih elektrifikacije in digitalizacije vozila, ki iz leta v leto zgolj pospešuje pri hitrosti sprememb.

Blaž Likovič
foto: Volkswagen