Biti del karavane in del skoraj stoletne tekmovalne tradicije 1000 Miglia je nekaj, kar sem kot najstnik sanjal in si kot avtomobilski zanesenjak domišljal. Ne gre le za druženje z eno skupno točko, marveč za družino, ki jo povezuje bogata dediščina, ganljive zgodbe, karizmatični avtomobili ter nepozabna doživetja.
Med 11. in 14. septembrom je tovrstno ogrevanje potekalo v Avstriji, natančneje po Tirolski in Solnograški regiji. Karavana 1000 Miglia Warm Up Austira 2025 se je zbrala v četrtek popoldan na nekdanjem olimpijskem prizorišču v Seefeldu, kjer je potekala seznanitev udeležencev s pravili tekmovanja, čemur je sledil tehnični pregled avtomobilov osebja „Commissari tecnici“.
V naboru vozil so bili trije jekleni konjički z letnico nastanka nižjo od 1930. Lancia Typo 223 8 Serie Corto Spigerr letnik 1928 in Alfa Romeo 6C 1750 SS Zagato ter Lancia Lambda Torpedo 218, oba z letnico nastanka 1929. Skupno je bilo zastopanih 12 različnih avtomobilskih znamk. Ni manjkal Ferrari, Jaguar, Alfa Romeo, Maserati, AC-Cars, Fiat, Mercedes-Benz, Volkswagen in Porsche. Navdušili so britanski brez-strešni klasiki v stilu Austin Healeyjev ter MG-jev.
Jaguar E-Type prve generacije je bil za takratne čase revolucionaren, medtem ko se Jaguar XK ponaša z geni dirke Le Mansa. Videz Maseratija 3500 GT iz leta 1958 z značilno kromirano masko in trizobom opazovalce ni postil ravnodušne, kakor tudi ne prikupna Alfa Romeo Spider, ki je svoje linije razkazovala v številnih filmskih uspešnicah.
Ljubitelji večne aristokracije so prikimavali Mercedesovima modeloma SL 280 Pagoda ter 190 SL. V Porschejevem portfelju ni manjkalo najbolj ikoničnega modela 911, a generacija 356 je dvignila največ prahu. Najmlajša modela med najstarejšimi pa sta bila Ferrari 308 GTS, izdelan leta 1979 in Porsche 964 iz leta 1990.
Poleg tehničnega pregleda ustreznosti in izpravnosti avtomobila, je bil poligon pripravljen za preizkus voznikov v doseganju povprečne hitrosti ter povprečnih časov v časovnih zankah. Kasneje se je karavana dragocenih avtomobilov odpravila na častni krog po okolici Seefelda, čemur je sledila vožnja v bližnji hotel Alpin Resort Sacher na zasluženo večerjo ter spanec.
1. dan: Seefeld – Gerlos Pass – Saalfelden Leogang
Start tekmovanja v oblačno jutro se je zgodil ob 9. uri pred hotelom Alpin Resort Sacher. Tekmovalci z oštevilčenimi avtomobili v vrstnem redu speljejo v razmaku ene minute. Posebnost je ta, da za razliko od klasičnega cviljenja gum in kurjenja sklopke, tukaj tekmovalci zelo kohezijsko upravljajo z avtomobilom. Prva želja je prispeti na cilj, in uvodni dan je bil poln podvigov.
Pot je tekla ob reki Isar, nato skozi dolino Achental in naprej po dolini Zillertall. Odmor za kavo je napočil v planinski koči Zellberg Stüberl na slikoviti panoramski ceti Zillertaler Höhenstrasse.
Kljub začetnemu navdušenju in debati z vozniki, smo predstavniki sedme sile morali ujeti oziroma voziti vštric s karavano 1000 Miglia. Pot se je nadaljevala proti prelazu Gerlos, ki je pričaral fantastično kuliso. Če vas bodo fotografije prepričale in bi želeli izkusiti to famozno visokogorsko cesto, potem vas Gerlos Pass čaka 365 dni in sicer po ceni 8 evrov za motocikel ter 12,50 evra za avtomobil. V primeru elektrificiranega pogonskega sklopa so cene nižje. Sledilo je kosilo v Susi Alm v Königsleitnu.
Tako kot avtomobili tudi udeleženci dogodka prihajajo z vsega sveta, večina jih je v skladu s sloganom 1000 Miglia iz Italije. Vsi se ne potegujejo le za premierno zmago in s tem povezano povabilo na 1000 Miglia 2025 v Italiji, temveč tudi za prestižne nagrade v kategorijah „Dame“ in za 1. mesto v kategoriji „Povprečni časovni preizkusi“.
Za avtentičen pristop pa je potrebno v avtomobilu imeti štoparice, medtem ko sovoznik voznika usmerja s pomočjo knjige z opisanimi zavoji ter kilometri. Zagotovo se najdejo posamezniki, ki preprosto vnesejo koordinate v navigacijo pametnega telefona, vendar ne vem, če ima potem vsa zadeva smisel.
Sledila je vožnja mimo veličastnih Krimmlskih slapov. S 385 m višine so najvišji slapovi v Avstriji in se nahajajo na petem mestu evropske lestvice slapov. Zagotovo točka, ki jo je vredno obiskati, ko se boste mudili v teh koncih.
Pot se je nadaljevala naprej po reki Salzach do Embacha, nato čez Dienten in prelaz Filzen do končne destinacije v Saalfeldnu, kjer je množica ljudi v centru mesta pričakala karavano. Končna točka prvega dne je bil hotel Krallerhof v bližini Saalfeldna, kjer so svojo regeneracijo prejeli tako avtomobili v veliki garaži kot novinarji z udeleženci v sklopu gala večerje.
2. dan: Leogang – Wallersee – Salzburg
Po vrsti kot hiše v Trsti so se tekmovalci zvrstili po dovozni poti hotela Krallerhof, ko je zopet začela teči štoparica nekaj pred 9. uro.
Pot drugega tekmovalmnega dne je vodila skozi Tirolsko, preko Hochfilzna, mimo simpatičnega jezera Pillersee, skozi Waidring do Lofra v Salzburškem Saalachtalu, nato pa naprej proti Berchtesgardnu do jezera Königsee na Bavarskem.
Vmesni postanek za okrepčilo je bil v kavarni ob jezeru Königsee, kjer sem s svojim poznavanjem avtomobilistične zgodovine ter duha dogodka 1000 Miglia navdušil azijske turiste:
Solnograška regija razvaja s številnimi jezeri, mimo katerih je vodil še zadnji del poti 1000 Miglia Warm Up Austria 2025. Pot je vodila skozi Hallein do Krispla ter po dolini Wiestal v Habach do muzeja Manro Classic Auto & Musik.
Nadaljevanje je bilo speljano ob jezeru Wallersee, nato do Mattseeja, ki navdušuje s svojimi kontrasti. Poslednji segment trase je vodil med Trumerjevimi jezeri vzdolž grebena Haunsberg ter nato jurišno proti Salzburgu, kjer nas je v soboto popoldan pričakala množica ljudi na Kajetanerplatzu.
Utrinki 2. dne:
Beseda o nastanku in razvoju 1000 Miglia
Dirkaški prvenec dogodka je leta 1927 navdušil vso Italijo. Dolga dirka, na različnih podlagah ter ob spremenljivih vremenskih razmerah, ki na preizkušnjo postavi tako voznika kot avtomobil. In to navdušenje traja vse do danes, skoraj 100 let kasneje, tekom katerih je dirkaška franšiza doživela številne vzpone in padce. Eden bolj zaznamujočih dogodkov, ki je spremenil potek dirke in je prikazan tudi v celovečercu Ferrari, se navezuje na prometno nesrečo dirkalnega Ferrarija. Leta 1957 se je italijanska cestna dirka tragično končala, ko je Ferrari ušel izpod nadzora in pri tem odnesel devet gledalcev.
Kasneje je franšiza Mille Miglia spremenila pravila ter narativ. Enzo Ferrari jo je poimenoval kot najlepšo dirko na svetu, saj je poleg lesketajoče se pločevine avtomobilov, svojevrsten šarm dirke ustvarila čarobna italijanska pokrajina.
Rekordi, kot je tale iz leta 1955, so postali spoštovanja vredne zgodbe, ki nikoli več ne bodo dobile epoiloga. Sprašujete zakaj? Gospod Stirling Moss je z Denisom Jenkinsonom kot navigatorjem vozil Mercedes-Benz 300 SLR do najhitrejše zmage na dirki Mille Miglia. Za 1.597 kilometrov dolgo pot je potreboval le 10 ur, 7 minut in 48 sekund. Z drugimi besedami, vozil je s povprečno hitrostjo 157.651 km/h. Še enkrat ponovimo. Povprečna hitrost skoraj 160 km/h!
Blagovna znamka Mille Miglia je v zadnjih letih postala več kot samo vsakoletni junijski dogodek v Italiji. Tako je zdaj v naboru tekmovanj, kjer udeleženci lovijo stotinke predvidenih vmesnih časov ter skušajo vzpostavljati določeno povprečno hitrosti, mogoče najdi dogodke kot so Mille Miglia Green, kjer sodelujejo električna vozila oziroma vozila na alternativno gorivo ter tekmujejo v zastavljenih časovnih nalogah.
Podkategorija Sorrento Roads se osredotoča na tekmovanje po priobalnih cestah, medtem ko Coppa delle Alpi stavi na zasnežene vršace. Ljubitelji jeklenih konjičkov iz Marranela jo boste najbolje odnesli v sklopu dogodka Ferrari Tribute 1000 Miglia, dočim 1000 Miglia Expirience predstavi doživetje na najbolj ekskluziven način. Zadnja leta pa franšiza po svetu pelje tako imenovana ogrevanja – 1000 Miglia Warm Up, ki so nekakšna odskočna deska za nastop na originalni dirki v Italiji. Zmagovalec dobi povabilo, medtem ko se ostali udeleženci lahko naučijo pravil igre oziroma tekmovanja.
Rocco
foto: caranduser.com
