„Nogavičke za jeklene konjičke“

Poletje in jesen sta se torej dokončno poslovila, na vrata pa je že potrkala teta Zima. Zima jasno prinaša sneg, radost za otroke in nešteto nevšečnosti za voznike.

Vožnja po snegu jasno zahteva primerno opremljenost vozila z zimsko opremo, med katero v prvi fazi spadajo zimske pnevmatike, poleg tega pa je v prtljažniku vedno pametno imeti priročno lopato, strgalnik za led, metlico in verige. Slednjim se je že nekaj časa mogoče izogniti in jih nadomestiti s precej priročnejšimi snežnimi „nogavicami“. Gre za koncept, ki sicer ni nič novega, a se zanj zanimivo še vedno odloča relativno malo voznikov. Kakšne so torej prednosti in kakšne slabosti takšnih „nogavičk“?

Ena od velikih prednosti je zagotovo enostavna namestitev. Snežne nogavice je mogoče na pogonski par koles namestiti v dobrih dveh minutah za kar uporabnik ne potrebuje nikakršnega praktičnega predznanja. Še precej pomembnejša je jasno sama vožnja z nameščenimi tekstilnimi verigami.

Z običajnimi „ketnami“ običajno ni priporočljivo voziti hitreje kot 50 kilometrov na uro, kar predstavlja podobno tveganje kot vožnja pri 90 kilometrih na uro z nameščenimi „nogavicami“, saj se zavorna pot z uporabo tekstilnih verig znatno skrajša. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je vožnja tudi precej bolj gladka in tiha. Še ena omembe vredna prednost je tudi nemotena uporaba elektronskih pomagal kot so ABS, ESP in ASR, česar proizvajalci pnevmatik v primeru uporabe verig ne priporočajo.

Še največja slabost „nogavic“ je verjetno precej „huda“ obraba na vlažnem ali skoraj suhem asfaltu. V takšnem primeru proizvajalci priporočajo vožnjo z največ 50 kilometri na uro in izjemno previdno zaviranje. Pri nakupu vsekakor velja posebno pozornost nameniti debelini tkanine, saj je življenjska doba kakovostnih „nogavic“ precej daljša od manj kakovostnih.

Snežne tekstilne verige je moč kupiti tudi pri nas, cene pa se gibajo med približno 40 in 60 evri.

Rok Rabič
foto: vauxhall