V Kobilarni Lipica so slovesno obeležili 50. obletnico Postaje konjeniške policije Ljubljana. Kraj slovesnosti ni bil izbran naključno, saj prav iz Kobilarne Lipica prihaja znaten delež konj, ki sestavljajo konjenico slovenske policije.
Policisti konjeniki opravljajo vse vrste policijskih nalog, kot jih opravljajo drugi policisti, razlika je le v načinu in krajih izvajanja nalog. Zaradi svoje višje lege na konju so opaznejši, obenem pa imajo tudi boljši pregled nad dogajanjem. Konj vidi v zornem kotu 300–320 stopinj, sliši pa 20-krat bolje od človeka. Zaradi teh značilnosti veliko prej zazna spremembe v okolici kot njegov jezdec in je izjemno uporaben pri policijskem delu.
Policisti konjeniki in njihovi štirinožni pomočniki kot odlični promotorji policije: “Kjerkoli se pojavijo, so kot magnet”
Vidik približevanja policije ljudem je v svojem nagovoru poudaril tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar: “Prav prek teh plemenitih živali se gradijo mostovi, tkejo pristni odnosi z občani, ki jim srečanje s policijskimi konji mnogokrat celo polepša dan. Kjer koli se pojavijo, so kot magnet. Vedno privabijo in s svojo gracioznostjo in lepoto očarajo mimoidoče, še zlasti otroke. Tudi med policistom in konjem se razvije posebna vez, ki temelji predvsem na medsebojnem zaupanju. Prav zato je na Postaji konjeniške policije vedno posebno vzdušje, saj konji že sami po sebi dajejo pozitivno energijo in tako ustvarjajo prijetno delovno okolje.”
Poleg Postaje konjeniške policije Ljubljana ima slovenska policija policiste konjenike tudi v Mariboru, in sicer v okviru Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor. Mariborska konjeniška enota je bila ustanovljena leta 1992. Policisti konjeniki svoje delo prilagajajo potrebam terena, delujejo pa po vsej državi.
Policisti sami skrbijo za konje, tudi šolajo jih sami
Delo s konjem se za policista konjenika začne že v hlevu. Za konje namreč skrbijo policisti sami, in sicer 24 ur na dan. Med najpomembnejšimi nalogami vsakega policista konjenika so tako skrb za pravilno krmljenje, čiščenje in nasploh počutje konja ter skrb za opremo in urejenost hlevov. Policisti konjeniki vsakodnevno zagotavljajo, da so konji kondicijsko pripravljeni, primerno oskrbljeni s krmili, podkovani, zdravi in pripravljeni za policijsko delo. Med policistom in konjem se ravno s to skrbjo in tudi s skupnimi usposabljanji razvije posebna vez, ki temelji predvsem na medsebojnem zaupanju.
Posebno vlogo pri zagotavljanju in vzdrževanju konjeve delovne sposobnosti pa imata inštruktorja v enoti, ki bdita nad uresničevanjem in izvajanjem programov usposabljanja ter skrbita, da so konji vrhunsko pripravljeni za najtežje policijske naloge, denimo zavarovanje javnih prireditev. Kot je poudaril načelnik PKP Ljubljana, vso dresuro, šolanje in usposabljanje konj izvajajo sami.
50 let enote, a več kot sto let uporabe konj v slovenski policiji
Policija uporablja konje v Ljubljani od leta 1920, ko je bila organizirana prva konjeniška enota v Trnovem. Vse do leta 1958 je bila pomemben in učinkovit člen v delu organov za notranje zadeve. Ob naglem razvoju tehnike in uvajanju najrazličnejših motornih vozil pa so bili konji postopoma izrinjeni iz milice. Za takratne razmere je bila to razumljiva odločitev, saj so potrebe narekovale hitrejšo mobilnost, pri čemer so konji obveljali za zastarele in nepotrebne.
Leta 1974 se je zaradi nagle urbanizacije in naraščajoče dnevne migracije prebivalstva vnovič pojavila potreba po učinkovitem nadzoru v hitro rastočih primestnih in obrobnih območjih Ljubljane. Tam so se začela pojavljati kazniva dejanja in kršitve, ki so zahtevale učinkovitejši nadzor. Izkazalo se je, da ga lahko najbolje izvajajo prav konjeniške patrulje.
Leta 1974 je bila tako ustanovljena postaja konjeniške milice. Začetek je bil skromen in težek. Zaradi pomanjkanja denarja in drugih okoliščin je bila konjenica skozi čas del različnih notranjeorganizacijskih enot. Ljubljanska konjeniška postaja od leta 1991 deluje v Stožicah in je organizacijsko del Policijske uprave Ljubljana.
Konji od nekdaj predstavljajo moč, pogum in plemenitost. In kot je na slovesnosti med drugim dejal generalni direktor policije: “Vse to so vrednote, ki si jih želimo tudi v svojih, policijskih vrstah, in ki jih nenazadnje – zgodovinsko upravičeno – povezujemo tudi z mentaliteto sicer majhnega, a obenem velikega slovenskega naroda.”
Rocco
foto: policija.si
