BMW R 12 nineT

Hja. Čas JE relativen. Nedvomno. Pred kašnimi tridesetimi leti so se mi zdeli ljudje, ki so učakali preko 40 zim, neskončno stari. Res je, da so bili po tedanjih standardih skorajda tik pred penzijo, res je, da je povprečna življenjska doba takrat znašala kakšno leto manj, in res je, da sem bil takrat pač brezobziren mozoljar.

Skratka, danes, ko sem nekje … ko sem natančno na pol poti od štiridesetice do Abrahama, na leta gledam drugače. Vse kaže, da se je kronološki ciklus zamaknil – srednja leta so nova dvajseta, pozna srednja leta so nova štirideseta, večina ljudi pa zapusti ta svet pri novih šestdesetih. Je pač kvaliteta življenja boljša. Prehrana bolj kvalitetna. Homo Sapiensi smo pričeli prostovljno in bolj vestno skrbeti za svojo psihofizično kondicijo. Osebno se še nikoli v žviljenju nisem počutil tako odlično! In kakšno povezavo ima to z bavarskimi enoslednimi vozili?

Z BMWjem nineT sem se prvič srečal pred desetimi leti. Torej v novih … osemnajstih. Takrat je moj odtenek las manj spominjal na Sebastijana Cavazzo, bavarski stroj pa še ni premogel kombinacije “R 12”. Kaj se je v desetih letih spremenilo? Po mojem lasišču so se namnožili srebrni prameni. Zadevo bi lahko mirno rešil pri frizerju, vendar me ne moti. Ravno obratno – sivino nosim s ponosom. Naj razodeva kopico duševnih brazgotin in življenjskih razočaranj!

NineT je prvotno obeležil devetdesetletnico BMWjevih motociklov. Lansko leto so obeležili stotico. In, roko na srce, “nineT” je nekako izgubil na pomenu. Se je pa ime lepo prijelo, zato so ga ob stoletnici zgolj nadgradili z “R12”. Razlogovo je več – skoraj tisočdvesto kubični agregat in poklon legendi iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Toliko o pedigreju. Še vedno manjka povezava z “novimi dvajsetimi”, mar ne.

Torej. Med BMW R 12 NineT in mojo malenkostjo lahko potegnem veliko vzporednic. Je ravno prav velik. Ravno prav težak. Brez neke nepotrebne navlake, kičastih kozmetičnih dodatkov, kričečih barvnih odtenkov. V celotnem življenjskem ciklu ni doživel nekih drastičnih kozmetičnih popravkov (moja najbolj drastična sta bila čiščenje zobnega kamna in pedikura vraščenega nohta). Lahko je zadržan in nevpadljiv, pa vendar v vsakem trenutku pripravljen, da udari z vsemi osemdesetimi kilovati! Po eni strani prisega na dobre stare vrednote v obliki dvovaljnega bokserja … kar bi se v svet pismenih primatov lahko preneslo v pridržanje vrat kakšni dami, ali pa morda odstopljenemu sedežu na javnem prevozu. Po drugi strani je v koraku s sodobnimi trendi – rokovanje brez vtikanja (tukaj se lahko skorajda povsem poistovetim), nastavljivo vzmetenje (tukaj morda malce manj). Dinamično uravnavanje navora (vedno!). Na novo skonstruirana izpušna naprava (ne ravno, vendar je odlično ohranjena in morda ne ravno v skladu z najsodobnejšimi ekološkimi standardi). In vse to serijsko!

Za posebne priložnosti pa si je moč omisliti kolesa z dobrimi starimi “špriklami”, ogrevanje ročic, tempomat, prestavljanje brez vmešavanja sklopke in sistem za speljevanje navkreber. Za volkove samotarje je tu še enojni sedež, za ljubitelje Pobesnelega Maksa retro vetrobransko steklo. Digitalni števec, inteligentni klic v sili, pametni LED žaromet, nosilec za mobilni telefon z blutut povezavo, alarmna naprava, stilsko dodelane potovalne torbe in še cela kopica kozmetičnih pritiklin. Na kratko, dodatkov, da … tukaj me R12 poseka. Priznam.

Poseka me tudi pri ceni. Osnovni model velja 17.600 evrov. Zame bi dobili toliko le v primeru, če bi me prodali po delih … takoj po birmi. Konfigurator mi je uspelo “naviti” do 25 tisočakov … In dasiravno je po pričevanju MyHeritage v meni 20 % Irca/Škota/Valižana, ni ne duha ne sluha o nemških koreninah. Ampak drugače sva si pa res podobna.

Aleš Majerič
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ Klasičen bokser agregat
+ Retro podoba in moderna tehnika
+ Kopica dodatne opreme

GRAJAMO:
– Cena

Tehnični podatki: