Hyundai Santa Fe 1.6 T-GDI Hybrid 4WD impression

Kot bi bilo včeraj, se spomnim trenutka, ko sem pred salonom lokalnega trgovca prvič uzrl prvo generacijo Hyundaijevega Santa Feja. Takrat še nekoliko nenavaden pojav na evropskih cestah – razmeroma velik, robusten in zanesljiv SUV, ki si je hitro ustvaril sloves vsestranskega delovnega konja.
Generacije so si sledile ena za drugo, vsaka večja, sodobnejša, prestižnejša … a hkrati je vsaki od njih zmanjkaj tisti »nekaj«, kar bi korejskega zastavonošo postavilo v ospredje pred uveljavljeno evropsko SUV elito.

A s prihodom pete generacije se je veter očitno obrnil. In to kako! Novi Santa Fe ne le, da je vpadljiv, ampak z videzom skoraj kriči po pozornosti. Njegove oglate linije, svetlobni podpisi v obliki črke H in nastopaške dimenzije poskrbijo, da se mimo ne boste sprehodili ravnodušno. Na testnem primerku pa je za obračanje glav dodatno poskrbela še izjemno atraktivna barvna kombinacija matirane rjave in dvobarvnih 20-palčnih platišč, ki bi mu jih zavidal marsikateri evropski konkurent.

S 483 centimetri dolžine in škatlasto obliko Santa Fe sicer ne deluje posebej aerodinamično, a s količnikom zračnega upora vsega 0,29 lepo utiša dvomljivce. Malce dvoma pušča le zadnji del avtomobila, za katerega smo bili sprva v uredništvu vsi enotni, da bi ga bilo potrebno malček popestriti, a moram na tem mestu priznati, da sem se tekom tedenskega druženja nanj povsem privadil, da ga nebi prav nič spremenil, hkrati pa je na cesti takoj prepoznaven.

In če zunanjost deluje mogočno, pa notranjost … preprosto navduši. Ne samo z goro prostora – tudi za odrasle potnike v drugi vrsti in 985 litri prtljažnika, ampak predvsem z občutkom prestiža in dovršenosti. Kombinacija svetlega in temnega sivega usnja, lesenih vložkov, alkantara obloge stropa in ambientalne osvetlitve pričarajo ambient, kjer si brez težav predstavljam dolge družinske poti ali poslovne avanture.

Vrhunski sedeži (že skoraj fotelji) z ogrevanjem, hlajenjem in funkcijo počivalnika, zadaj ogrevana klop, dvojna brezžična polnilca za telefon, ogromno uporabnih odlagalnih mest, USB-C priključki na vseh koncih … in potem še češnja na torti, BOSE ozvočenje, ki s svojo čistostjo in mogočnim zvokom brez težav razveseli tudi najzahtevnejša ušesa.

Glavna zvezda armaturne plošče je ukrivljeno ohišje v katerem se skrivata dva 12,3 palčna ekrana z izvrstno resolucijo. Levi ekran je namenjen prikazu merilniku, kjer lahko izbirate med devetimi različnimi grafičnimi podobami, desni pa je namenjen infotaimentu. Poleg prikaza navigacije, kamer in nekaterih podrobnosti o hibridnem načinu vožnje je tako kot v vseh Hyundaijevih vozilih nove generacije na voljo tudi sistem Bluelink, ki ponuja obilico aktualnih informacij, o stanju na cestah, vremenu, cenah goriva ter opcijsko tudi pretakanje glasbe.

A kljub digitalnemu okolju z dvema velikima zaslonoma so pri Hyundaiu ohranili nekaj zdravega razuma. Upravljanje klimatske naprave in osnovnih funkcij infozabavnega sistema je še vedno mogoče prek fizičnih stikal – hvala Hyundai! Zasnova kabine je tudi akustično zelo premišljena, dvojna stekla učinkovito zadušijo veter in cesto tudi pri višjih hitrostih. Edini moteči trenutek za pikolovce sem doživel ob sončnem vremenu in odprtem strešnem oknu, saj sta bila takrat zaslona za nastavitev temperature precej slabo vidna.

4 Kulske:

Udobje je torej pisano z veliko začetnico, kar lepo dopolnjuje tudi podvozje. Dvotonskega orjaka ne spravi s tira skoraj nobena neravnina, hkrati pa je dovolj čvrsto, da se tudi med zavoji ne ziblje pretirano. Tudi torej, ko cesta postane bolj razgibana, ostaja Santa Fe suveren. Za dodatno suverenost pripomore štiri kolesni pogon, ki so ga poimenovali H-Trac. Ta poleg klasičnih voznih programov Eco, Sport in My drive (način, ki ga lahko prilagodite po svojih željah), Santa Feju doda še tri programe namenjene vožnji po terenih s slabšim oprijemom – Snow (sneg), Mud (blato) in Sand (pesek), a dvomim, da boste elegantneža tem pogojem prevečkrat izpostavili.

Tudi na področju varnostnih asistentov je Santa Fe suveren. Premore radarski tempomat, sistem za nadzor mrtvih kotov, 360-stopinjsko kamero, aktivno pomoč pri ohranjanju vozila v voznem pasu, aktivno pomoč pri avtocestni vožnji s funkcijo samodejne menjave voznega pasu. Prav tako zna samodejno parkirati, ko ste v vozilu in tudi kadar stojite ob njem ter ga upravljate s ključem, manevriranje in parkiranje korejskega orjaka je tako res otročje lahko. Zavoljo evropskih (političnih) veljakov zna Santa Fe na trenutke malce načeti živce z nenehnimi piski o spremembi omejitev in čeprav sistem za prepoznavanje znakov deluje res odlično, ga včasih kak zna presentit in na prekoračeno hitrost opozarja povsem brez razloga. V ta namen so pri Hyundaiju med zadnjo posodobitivijo programske opreme omogočili izklop opozoril z dolgim pritiskom na volansko tipko za nastavitev glasnosti avdio sistema do popolne tišine asistenčnih sistemov. Tako manjka samo še bližnjica, ki bi omogočala izklop asistenta voznikove zbranosti, saj je ta res nadležen in ob nameščenih sončnih očalah nenehno opozarja nase.

Če sem bil ob predstavitvi aktualne generacije Santa Feja glede pogonskega sklopa še malce skeptičen, saj sem se spraševal, ali bo 1,6-litrski prisilno polnjeni bencinar v hibridni navezi res zmogel dostojno peljati takšno gmoto, sem se tekom testa moral ugrizniti v jezik. Kljub temu, da sem enak sklop nedavno preizkusil v Tucsonu, kjer me je malce razočaral s porabo in odstotkom, ki ga je zmogel prevoziti na elektriko. Pri Santa Feju ta enak sistem deluje odlično. Prehodi med elektriko in motorjem z notranjim izgorevanjem so praktično neslišni in nečutni, pospeševanja več kot zadovoljiva (do 100 km/h v dobrih desetih sekundah), odstotek vožnje samo na elektriko je bistveno večji kot pri Tucsonu (tudi na avtocesti) poraba pa … skoraj neverjetna. Ob polnem 67-litrskem rezervoarju me je pričakal podatek o več kot 1.000 kilometrih dosega. Pa sem bil skeptičen. A test je hitro pokazal, da Santa Fe ob povprečni porabi 6,3 litra na 100 kilometrov zlahka doseže ta cilj.

Pri pogonskem sklopu velja posebej pohvaliti še sistem rekuperacije zavorne energije. Tega lahko v načinu Eco (v načinu Sport sta tipki namenjeni pretikanju prestav menjalnika) med vožnjo prilagajate z uporabo obvolanskih tipk, z dolgim pritiskom na desno obvolansko tipko pa aktivirate avtomatsko prilagajanje rekuperacije, katera “bere” promet pred sabo in Santa Feja ustrezno upočasnjuje in tako vzdržuje varnostno razdaljo tudi kadar radarski tempomat ni aktiven.

In zdaj najpomembnejše vprašanje, ali Hyundai Santa Fe v peti generaciji še vedno stopica v senci prestižnejše evropske konkurence? Moj odgovor je jasen – nič več! Ko v enačbo vključimo še ceno slabih 63 tisočakov, za vozilo s štirikolesnim pogonom, vrhunsko opremo, prostornostjo, udobjem, občutkom prestiža in varčnostjo … potem konkurenca kar naenkrat izgleda precej manj prepričljivo. V mojih očeh Santa Fe ne samo, da ni več v senci, pač pa konkurenco suvereno prehiteva kar po levi.

Matej Grofelnik
foto: caranduser.com

HVALIMO:
+ oblika
+ prostornost in ergonomija potniške kabine
+ uporabnost prtljažnika
+ odlagalne površine v kabini
+ udobni sedeži
+ poraba goriva
+ materiali uporabljeni v potniški kabini
+ zvočna zatesnjenost kabine
+ vozne lastnosti
+ delovanje hibridnega pogonskega sklopa
+ avdiofilski BOSE zvočni sistem

GRAJAMO:
– Vidljivost zaslonov klimatske naprave, ob močnem soncu
– Sistem za opozarjanje na voznikovo zbranost je precej nadležen, za njegov izklop pa ne obstaja bližnjica.

Tehnični podatki: