Ko je bila notranjost zaključena, je napočil čas za najbolj vidni del projekta – karoserijo. Prav tu se pri maketah pokaže, koliko potrpežljivosti je avtor pripravljen vložiti v končni rezultat.
Postopek sem tokrat nekoliko spremenil. Namesto običajnega čiščenja sem najprej poglobil vse linije karoserijskih panelov z gravirnimi noži debeline 0,1 in 0,2 milimetra. Sledilo je brušenje celotne karoserije, nato pa še nekoliko bolj sodoben pristop čiščenja z ultrazvočno kopeljo.
Namesto klasičnega drgnjenja z zobno ščetko in detergentom je karoserija približno petnajst minut preživela v ultrazvočnem čistilcu. Rezultat je bila popolnoma čista površina brez ostankov silikona ali drugih nečistoč, ki bi lahko pokvarile lakiranje.
Najpomembnejša odločitev pri vsakem avtomobilu pa je seveda barva. Tokrat sem se odločil za precej drzno izbiro, Audi Turbo Blue s tovarniško oznako AULV5C. Gre za odtenek, ki RS6 spremeni iz hitrega karavana v nekaj, kar je skoraj nemogoče spregledati.
Po nanosu sivega temeljnega sloja je sledilo več slojev modre barve. Že po prvih nanosih je bilo jasno, da bo maketa videti precej drugače od večine srebrnih ali črnih RS6, ki jih srečujemo na cestah.
Ko se je barva posušila, je sledilo nameščanje karbonskih nalepk na posamezne zunanje elemente. Pred tem je bilo treba površino zmatirati, da se nalepke popolnoma oprimejo laka. Za nekaj dodatne globine so poskrbeli tudi filtri za poudarjanje panelov.
Zadnja faza je bila poliranje. Najprej ročno z več stopnjami finih brusnih gobic, nato pa še s polirnim strojem in profesionalno pasto. Čeprav gre za modelček, je postopek praktično enak kot pri pravem avtomobilu.
Tudi rezultat je praktično enak kot pri pravem avtomobilu. Lak z globino in sijajem, zaradi katerega bi marsikdo na fotografiji težko ugotovil, ali gleda pravi RS6 ali njegovo 24-krat pomanjšano različico.
Matej Grofelnik
foto: caranduser.com
