Avtomobil, parfum, nakit, restavracija, stanovanje, obleka, počitnice…vsaka izmed naštetih stvari je postala nekakšen statusni simbol s katerim te družba rangira višje. Tej neskončni verigi rangiranja pa se je priključil še ”pametni” telefon.
Osnovni namen telefona je in bo komunikacija med ljudmi. Od telefonskih govorilnic, stacionarnih telefonov s kilometrskim kablom slušalke, prenosnih telefonov do pametnih telefonov, kakršne dandanes uporabljamo za komunikacijo. Govorno ali pisno. Dejstvo je, da se primarni koncept telefona ni spremenil.
K prvotnim funkcijam se zgolj dodajajo sekundarne funkcije, kot so diktafon, fotoaparat, videokarmera, kalkulator, svetilka, radio, ura in cel kup aplikacij, ki nas razvajajo in so z nami na vsakem koraku. Dodajanje funkcij v ”pametni” telefon je uporabnika razbremenilo za vsaj 10-kilogramov krame, ki bi jo moral vsakokrat tovoriti s sabo po svetu, da bi lahko operiral z vsemi informacijami.
Zadnjih 10 let, kolikor poznamo pametnjakoviče, se je največja razlika pojavila v kvaliteti zapakiranega in ceni. Cenovni razpon telefonov se je leta 2008 gibal med 200 in 500 evri, no, zdaj pa imamo razpon med 100 in več kot 1.000 evri. Pa je res slednji aparat 10-krat boljši?
V teoriji se pametni telefoni zelo razlikujejo. Če smo malenkostni tehno friki, ki jih zanimajo zgolj številke na papirju, nam bo redko kateri model ustrezal, saj pri vsakem lahko najdeš eno hibo ali pomanjkljivost. V praksi pa sem mnenja, da vidnejših razlik ni, kadar govorimo o koriščenju osnovnih funkcij. Ali bolje rečeno, funkcij, ki jih bo večina uporabnikov uporabljala.
V 10 dneh testiranja novega Wiko U Feel Lite nisem pogrešal niti ene samcate funkcije, glede na moj ”lastniški” pametni telefon. Baterija me nikoli ni postila na cedilu, čeprav polnjenju nisem posvečal pretežne pozornosti. Z drugimi besedami, Wikova baterija brez težav zdrži dva delovna dneva.
Čipovje Mediatek s štiri jedrnim 1.3-GHz procesorjem in 2 GB delovnega polnilnika je služilo za gladko delovanje aplikacij, prehajanje med meniji ter brskanje po spletu. Ob je nizkocenovnik razpolagal še s 16 GB prostora za shranjevanje, ki ga je mogoče z micro SD kartico povečati še za 64 GB. Ostale stvari?
Pametnjakovič z zaobljeno obliko ter čokoladno zadnjo stranico lepo sede v roke. 5-palčni zaslon je idealno velik za ”enoročno” upravljanje. Razmerje ekrana glede na mere telefona pa je zelo solidnih 67,2 –odstotka.
Ponuja še dve kameri. Zadnja z 8 milijoni točk ter LED bliskavico, ki zmore snemati videe v 1080p@30fps ter sprednji, ki bo z 5 milijoni točk služila zajemanju selfijev. Mogoče edina pomanjkljivost telefona, ki sem jo zaznal v teh 10-ih dneh, je manko hitrega polnjenja. Tistega, ki baterijo v pol ure napolni do 70- ali 80-odstotkov in pri hitrem tempu življenja občasno pride prav.
Pa vendar pri telefonu za nekaj desetakov več kot 100 evrov ne smem biti tako pikolovski. Telefon, ki v ospredje postavlja komunikacijo in hkrati nudi še bonbončke za lažji vsakdan, bo definitivno premešal štrene na področju mobilnikov. In ne, zaradi nizke cene ni 10-krat slabši od statusnega simbola pametnih telefonov.
Klemen Putar
foto: Klemen Putar
