Fujifilm Instax Mini 12

Kdaj ste nazadnje natisnili fotografijo, ki ste jo posneli z vašim pametnim telefonom? Če je odgovor nikoli, potem se res ni za hvaliti s čudovitimi fotografijami, katerih izgled družbene platforme še dodatno uničijo. Tale analogna naprava ne premore 200 megapikslov, ne zna snemati 8K videa, ima pa samo en gumb! A pozor! Zna narediti nekaj, česar vaš ”pametnjakovič” nikoli ne bo mogel – natisniti spomin.

Zgodba Instaxa sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je ameriški Polaroid začel izgubljati na priljubljenosti, medtem pa je Fujifilm že več let razvijal lastno ”instantno” fotografsko tehnologijo. Japonsko podjetje je imelo bogate izkušnje s klasičnimi filmi in laboratorijsko kemijo, zato so hrepeneli po stvaritvi japonske alternative Polaroidu, ki bi bila manjša, cenejša ter dostopnejša. Leta 1998 je Fujifilm na Japonskem lansiral pionirski Instax fotoaparat – Instax Mini 10, skupaj z novim tipom filma Instax Mini.

”Toaster” fotografij je prevzel Azijo, kateri so se v desetletjih kasneje pridružili še ostali kontinenti. Trmasta vera v idejo, da fotografija ni samo datoteka, ampak tudi predmet, se je Fujifilmu še kako obrestovala, saj je v času digitalne fotografije Instax postal nostalgičen simbol spontanosti, nepopravljivosti ter pristnosti. Pisani fotoaparat s preprosto tehnologijo vedno znova obudi tisto, kar digitalni svet pridoma izpodrinja – čar ujetega momenta.

Instax Mini 12 je zaobljen aparat, ki je v tejle pastelni rožnati barvi prav ljubek. Ohišje z merami 104 mm × 66,6 mm × 122 mm je narejeno iz plastike, zato posledično po videzu in masi (306 g) spominja bolj na igračo kot na kos uporabne naprave za zajem fotografij.

V času, ko večina telefonskih kamer oziroma profesionalnih fotoaparatov zahteva razumevanje desetih menijev, vsaj petih tipk in številnih aplikacij, ima Instax Mini 12 le eno tipko za sprožitev. Pod igrivo zunanjostjo se skriva nekaj resne tehnologije, saj denimo aparat samodejno meri svetlobo in prilagodi moč bliskavice, da prepreči prežgane posnetke.

Leča s 60-milimetrsko goriščno razdaljo omogoča ostrenje že od 30 centimetrov naprej, kar pomeni, da zdaj lahko zajamete tudi všečen sebek. Za enostavnejši zajem poskrbi majhno ogledalce ob objektivu in poseben “Close-Up” način, ki se vklopi z enostavnim vrtenjem obroča leče.

Instax Mini 12 uporablja Instax Mini film v dimenziji 86 mm × 54 mm, ki gosti natisnjene fotografije v velikosti 62 x 46 mm. Aparat za samo delovanje potrebuje dve AA bateriji (priloženi v kompletu), kar se sicer bere staroversko, a je po drugi strani praktično, saj se baterije preprosto zamenja s čemer se izognemo prenašanju polnilcev, razmišljanju o tipu priklopa in polnilnih časih.

Torej, ko imamo vstavljene baterije, nameščen in prevrten film – vsak nov paket ima en ”slep naboj”, predno začne okence na zadnji strani aparata odštevati posnetke … smo pripravljeni na zajem posnetka. Seveda, v kompletu ne manjkajo navodila, kako držati kamero v rokah. Priporočam ogled sličic, saj je ob velikosti mojih šap pomembno, kam pravzaprav lahko položiš dlani in prste.

In kako poteka zajem fotografije?

1. Z rotacijo odpreš objektiv – aparat se prebudi prej kot jaz po jutranji kavi.
2. Nameniš pogled proti motivu oziroma se v primeru sebka pozicioniraš v ”ogledalo”.
3. Pritisneš sprožilec – edini gumb na ohišju.
4. Iz vrha aparata se počasi dviguje bel pravokoten list.
5. In potem … čakaš ter občuduješ čarovnijo, kako se tekom minut na listu vzpostavljajo barve.

Perfekcionisti boste nad rezultati zavihali nosove, a menim, da slednji niso klientela takšnega fotoaparata. Pravzaprav so me fotografije ponesle v otroštvo, ko je ”gastarbajterski” sosed vsako poletje v sosesko prinesel svežo tehnikalijo. Ena izmed teh je bila tudi naprava, ki je tiskala fotografije (khm, Polaroid).

Tri desetletja kasneje so nečaki tekom potepanja v sosednjem Minimundusu dejali, da natisnjene fotografije delujejo kot iz arhiva muzeja. Kot, da bi bile zajete pred več desetletji in jih je malo načel zob časa. Ja, tako situacijo opiše oseba rojena v svetu, kjer se lahko vsak posnetek inteligentno popravi ali pa prilagodi v nekaj sekundah.

Vendar, Fujifilmova naprava in njeni izdelki v tem trenutku dajejo drugačno sporočilo. Kot nekakšen upor perfekciji ter nenehnemu hlastanju po najboljšem posnetku. Ali slednji res obstaja? Ob več sto zajetih digitalnih fotografijah pozabimo ustvariti spomine. Z Instaxom je vsak posnetek unikat, neponovljiv artefakt trenutka, ki obstaja samo v fizični obliki.

V času, ko vse merimo v ločljivosti in hitrosti prenosa, je majhen in zabaven Fujifilm Instax Mini 12 pravcata osvežitev za romantike, ki cenijo papirnati košček spomina v vse blaznejši digitalni dobi.

Rocco
foto: caranduser.com

Tehnične specifikacije — Fujifilm Instax Mini 12