Stekla je proizvodnja BMW-ja iX5 na vodikov pogon

BMW je v domačem Münchnu zagnal maloserijsko proizvodno modela iX5, prvega avtomobila na vodikov pogon. Prvo vozilo SAV (Sports Activity Vehicle) s tehnologijo vodikovih gorivnih celic je v razvojni fazi že zaključilo intenzivni program testiranja v zahtevnih razmerah in bo od pomladi 2023 na izbranih trgih služilo za prikaz mobilnosti brez ogljičnega odtisa.

BMW iX5 Hyrogen izdelujejo v centru za raziskave in inovacije v matičnem obratu v Münchnu, ki je nekakšna vmesna točka med razvojem in proizvodnjo, kjer se prvič izdela vsak nov model. V obratu je zaposlenih 900 ljudi, vsak od njih dela na največ šestih projektih hkrati. V primeru BMW iX5 Hydrogen so strokovnjaki za vodikovo tehnologijo, razvoj vozil in začetno montažo tesno sodelovali pri integraciji najsodobnejše tehnologije pogona.

Osnovne X5 platforme dobavlja tovarna v Spartanburgu v ZDA, nato jih v domačem obratu opremijo z novim sklopom, ki omogoča namestitev dveh vodikovih rezervoarjev s 700 bari tlaka v sredinski predor in pod zadnjimi sedeži. Na krovu sta tudi posebej razvita 12V in 400V električna sistema, baterija, gorivna celica pod pokrovom motorja in elektromotor. Slednji je nameščen pri zadnji osi skupaj in je skupaj z visokozmogljivo baterijo  izdelek pete generacije tehnologije eDrive, uporabljene v baterijskih električnih in priključno-hibridnih modelih.

Številni sestavni deli so izdelani izključno za tovrsten pogon, med drugim tudi v kampusu za aditivno proizvodnjo, kjer razvijajo proces 3D tiskanja. BMW iX5 Hydrogen gre skozi vse običajne faze proizvodnje, ki se začnejo v karoserijski delavnici, nadaljujejo v lakirnici in montaži, končajo pa s končnim pregledom vsakega, nato vsako vozilo opravi obsežen pregled delovanja v testnem centru v Aschheimu.

Velika prednost BMW-ja iX5 Hydrogen je združitev vseh pozitivnih lastnosti pogonskega sistema brez emisij z izjemno uporabnostjo in možnostjo vožnje na dolge razdalje. Zato je tehnologija vodikovih gorivnih celic odlična alternativa baterijskemu električnemu sistemu, saj so postanki med polnjenji bistveno krajši kot pri polnjenju baterije, hkrati je primerna za območja brez ustrezne polnilne infrastrukture.

Žiga Kolman
foto: BMW